Kljub podatkom, da se v Sloveniji zmanjšuje število oseb, ki so na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) prijavljene kot brezposelne osebe imamo velikokrat občutek, da je pri nas še vedno veliko število ljudi, ki so dejansko brezposelni in to predvsem na obrobju države. Zaradi tega je naše uredništvo želelo izvedeti kakšno je stanje o brezposelnih oseb na območju Urada za delo Šmarje pri Jelšah, ki ne spada v samo središče države.
Ker je pred kratkim Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije objavil nov razpis za pridobitev štipendije za deficitarne poklice v prihajajočem šolskem letu in bi se morda kdo od mladih želel odločiti za katerega od teh poklicev, nas je zanimalo kateri so deficitarni poklici na območju, ki ga pokriva Urad za delo Šmarje pri Jelšah. Potrebno se je zavedati, da imajo takšne osebe višje možnosti zaposlitve in s tem pridobijo socialno varnost. Podatki, ki smo jih prejeli v odgovoru na naše vprašanje kažejo, da se na območju Urada za delo Šmarje pri Jelšah pojavlja strukturno neskladje med ponudbo in povpraševanjem. Na njihovem območju so deficitarna področja kovinarstvo, strojništvo, gostinstvo, gradbeništvo in transport – predvsem v mednarodnem prometu.
Na Uradu za delo Šmarje pri Jelšah je tako največje povpraševanje po poklicih kot so: predelovalna dejavnost, voznik težkih tovornjakov in vlačilcev, elektroinštalater, kuhar, natakar, varilec, strugar, orodjar, skladiščnik, uradnik za nabavo, zidar ter zastopnik za prodajo. Kljub temu, da so velikokrat na tem Uradu za delo deficitarni poklici tisti za katere se zahteva nižja ali srednja izobrazba ter srednja tehniška izobrazba, je kljub vsemu največ brezposelnih oseb na Uradu za delo Šmarje pri Jelšah ravno takšnih, ki imajo to stopnjo izobrazbe. Tako je na Uradu za delo Šmarje pri Jelšah prijavljenih 31,3% oseb, ki imajo nižjo ali poklicno izobrazbo in 22,2% oseb, ki imajo srednjo tehniško izobrazbo. Zato je na tem mestu vprašanje kje prihaja do zapletov, da imamo na eni strani deficitarne poklice na drugi pa osebe, ki majo primerno stopnjo izobrazbe? Je težava v tem, da se veliko mladih odloča za izobraževanje na podlagi katerega pridobijo določeno izobrazbo, na koncu pa s tem niso zadovoljni ter posledično tega pridobljenega poklica potem ne želijo opravljati? Morda je težava pri delodajalcih in izobraževalnih ustanovah, ker jim poklica ne približajo dovolj od blizu, da bi jih navdušile za opravljanje teh poklicev?
Veliko težavo povzroča tudi nezaposlenost med mladimi. Za zmanjšanje le-te je država leta 2014 uvedla program Jamstvo za mlade, ki mladim starim do 29 let omogoča, da se vključijo v zaposlitev, usposabljanje ali nadaljevanje izobraževanja v času do 4.-ih mesecev po nastanku brezposelnosti. Iz pridobljenih podatkov izhaja, da je na območju, ki ga pokriva Urad za delo Šmarje pri Jelšah, da se je na njihovem območju brezposelnost med mladimi odkar izvajajo omenjeni program bistveno zmanjšala. V mesecu decembru leta 2014 je bila stopnja brezposelnih mladih starih med 25 in 29 let 14,6%, v mesecu decembru leta 2017 je bila ta stopnja 11,3%. Mladi se tako lahko vključijo v različne programe v sklopu programa Jamstvo za mlade kot so: Delovni preizkus, Prvi izziv, Iz faksa praksa, Neformalna praksa in nekatere druge programe. Žal pa nismo dobili odgovora na naše vprašanje koliko mladih je dejansko po končani vključitvi v program tudi po izteku le-tega pridobilo zaposlitev in tudi ostalo povezanih s trgom dela. Kajti zelo pomembno je, da mladi ne preidejo v skupino dolgotrajno brezposelnih oseb ampak ostanejo delovno aktivni, ker le tako lahko še naprej ustvarjajo začeto delo.
Žal tudi za območje Urada za delo Šmarje pri Jelšah velja, da najtežje najdejo zaposlitev dolgotrajno brezposelne osebe. Da prihaja do takšne situacije za dolgotrajno brezposelne osebe veliko mero krivde nosi Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot lahko vidimo iz odgovora, povprašali smo tudi kako takšnim osebam najhitreje pomagajo stopiti na trg dela, pri tem pa niso predstavili nobenega oprijemljivega ukrepa, ki bi dejansko reševal to perečo problematiko.
Povedali so nam, da obveščajo delodajalce o pozitivnih vidikih zaposlovanja te skupine brezposelnih, organizirajo hitre zmenke z delodajalci, šele po 18.-ih mesecih brezposelnosti s takšno osebo izdelajo integracijski zaposlitveni načrt, takšne osebe spodbujajo k samoaktivnosti pri iskanju zaposlitve. Dolgotrajno brezposelne osebe v Uradu za delo Šmarje pri Jelšah vključijo v Medpodjetniški izobraževalni center na Šolskem centru Šentjur in na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje, v programe neformalnega izobraževanja in usposabljanja , v preverjanje in potrjevanje nacionalnih poklicnih kvalifikacij.
Da omenjeni ukrepi dolgotrajno brezposelnim osebam ne nudijo prave spodbude in možnosti, da bi se le-te lahko uspešno povezale s trgom dela dokazuje tudi podatek o 54% deležu dolgotrajno brezposelnih oseb na Uradu za delo Šmarje pri Jelšah. To skupino predstavljajo vse brezposelne osebe, ki so v evidencah ZRSZ-ja prijavljene več kot eno leto. Med njimi je največ oseb starejših od 50 let, invalidov, oseb z osnovnošolsko izobrazbo in tudi mladih. Zaradi tega je zadnji čas, da Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti v sodelovanju z ZRSZ predstavi programe, ki bodo dolgotrajno brezposelnim osebam omogočali hitro vključitev na trg dela.
Zavedati se je potrebno, da takšni ljudje po določenem času padejo v apatijo in težko sami najdejo izhod iz nastale situacije. Dolgotrajno brezposelne osebe morajo začutiti, da so tudi oni lahko še kako koristni na trgu dela, vendar jih je potrebno z ustreznimi ukrepi vanj vključiti. Spodbudno je, da ZRSZ za mlade ponuja različne subvencije delodajalcem, ki le-te mlade zaposlijo, bilo bi pa dobro razmisliti o podobni rešitvah tudi za dolgotrajno brezposelne osebe. Podatkov o gibanju števila dolgotrajno brezposelnih, kot so nam to posredovali za mlade v odgovoru ni bilo podanih, ker bi bilo zanimivo videti kakšen je trend pri tej skupini ljudi.
Zaključimo lahko v smeri, da je potrebno še veliko dela, da bomo lahko govorili o učinkovitih in uspešnih programih za vse skupine iskalcev zaposlitev, ker kot lahko vidimo, so nekatere skupine še vedno stigmatizirane in odrinjene na rob družbe in te osebe zagotovo ne morejo reči, da je Slovenija zanje pravna in socialna država, kot to uzakonja Ustava Republike Slovenije v 2. členu.
M.I.
