Kdo sta letošnji Celjski zvezdi?

Prejemniki letošnjega priznanja Celjske zvezde. (Foto: Nik Jarh)

Celje, 10. februar 2021 – V Narodnem domu Celje so v petek, 5. februarja, pred slovenskim kulturnim praznikom podelili priznanji Celjske zvezde za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih. Letošnji nagrajenki sta vizualna umetnica Maja Hodošček ter gledališka igralka Manca Ogorevc.

Letos so priznanje Celjske zvezde podelili peto leto zapored. Priznanje za delo na kulturnem področju v Celju podeljujejo Kolegij direktorjev javnih kulturnih zavodov v Mestni občini Celje, Zveza kulturnih društev Celje in Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, območna izpostava Celje.

Komisija, ki je bila letos v sestavi: predsednik dr. Zoran Pevec, namestnik predsednika dr. Aleksander Žižek in Nevenka Šivavec, Matjaž Brežnik ter Nenad Firšt so na podlagi prejetih predlogov soglasno sklenili, da podeli dve priznanji za najvidnejše dosežke v preteklih dveh letih.

Zavod Celeia Celje je prejemnici priznanja predstavil z naslednjimi besedami:

“Maja Hodošček se prednostno ukvarja z videom, pri čemer se osredotoča na polje družbenega angažmaja, ki je namenjeno socialnim odnosom, zanimajo jo tudi špekulativni načini reprezentacije v odnosu do dokumentarnega. V Celju je svoje prakse sistematično uvajala v delo z mlajšimi in z njimi preizpraševala različne koncepte znanja ter ustvarjanja položajev, v katerih se oblikujejo različne skupnosti. Svoje delo je predstavila na osmih samostojnih razstavah in v več kot petdesetih skupinskih razstavah po Sloveniji, Evropi in v ZDA. Leta 2010 je prejela prestižno nagrado OHO za mlade ustvarjalce s svojega področja, ki jo podeljuje zavod P.A.R.A.S.I.T.E v sodelovanju z Residency Unlimited, New York in Trust for Mutual Understanding, New York. Letos je bila med prejemniki Jakopičevega priznanja, najvišje nacionalne nagrade za vizualno umetnost.”

“Manca Ogorevc je igralka SLG Celje, ki jo je zadnji dve leti zaznamovala predvsem vloga v monodrami z naslovom Večni otrok. V njej se igralka spopade s težko nalogo, v kateri gre za monolog ženske, matere, ki rodi otroka z Downovim sindromom. Monodrama se ukvarja s kompleksnim psihološkim stanjem – grozo ob spoznanju, da je mati rodila otroka z omenjenim sindromom, nemožnostjo sprejemanja tega, ki pa se počasi vendarle sprevrže v sprejemanje te situacije. To spremlja občutek krivde, nemoč, jeza in obup. Gre za stanja, ki zahtevajo izredno igralsko koncentracijo in pomenijo izziv za vsakega igralca. Da ji je to uspelo s polno mero, dokazujejo tudi nagrada za glavno žensko vlogo na mednarodnem božičnem gledališkem festivalu v Sankt Peterburgu v Rusiji in povabili na mednarodni gledališki festival v Jekaterinburg (Rusija) in na United Solo v New Yorku (ZDA).”

M.I.