Velenjsko Gorenje, v kitajski lasti, ima pred seboj, kot kaže pod novimi lastniki svetlo prihodnost. Že za leto 2020 napovedujejo 30 milijonov evrov dobička, a še vedno hude težave povzroča slabo upravljanje iz preteklosti. Letos bo družba namreč poslovala z ocenjeno izgubo 40 milijonov evrov, še lansko leto pa je izguba skupine znašala 111,2 milijona evrov, kljub temu, da je prejšnji predsednik uprave napovedoval 8,1 milijona evrov dobička, ni pa razkril, da ocena izvira iz predvidene prodaje dejavnosti, vrednost transakcije je ocenil kar nad knjižno vrednostjo. Do takšne izgube je prišlo zaradi čiščenja bilanc po prevzemu s strani družbe Hisense, realno stanje je prejšnji mendžment namreč prikrival z napihovanjem bilanc. Direktor Gorenja Lan Lin je prav tako jasno povedal, da bodo morali tudi zaposleni spremeniti način razmišljanja. Ironično, prav menedžer s Kitajske je opozoril tudi, da je socializem preteklost.
Za velenjskim Gorenjem, ki je v kitajski lasti, je težko leto, so pa vsaj nekatere napovedi za naprej optimistične. Kot poroča Slovenska tiskovna agencija, bo leto skupina končala z ocenjeno izgubo v višini 40 milijonov evrov, cilj za leto 2020 je 30 milijonov evrov dobička. V družbi želijo predvsem izboljšati učinkovitost, med drugim pa napovedujejo odpuščanja zaposlenih v režiji. V Gorenju se letos število zaposlenih precej spreminja, kar kaže, da se lastnik, od lani je to kitajska skupina Hisense, na različne načine prilagaja poslovanju. Po odpuščanjih pred poletjem so v zadnjih treh mesecih v proizvodnji precej zaposlovali, nekaj pa je bilo mehkega odpuščanja in odhodov, kar se napoveduje tudi še v tem mesecu.
Slovenskim socialistom je lahko kitajsko korporativno upravljanje za vzor
V zvezi z dogajanjem je za Odmeve na TV Slovenija spregovoril tudi eden glavnih direktorjev družbe Hisense Lan Lin, ki je bil glede stanja družbe Gorenje jasen: “Pol manj produktivni smo, kot naši konkurenti. Ne bo nam jih uspelo dohiteti v letu ali dveh, mislim pa, da se bomo prihodnje leto izboljšali vsaj za od 10 do 15 odstotkov.” Ironično, a kitajski menedžer je povedal tudi, da bodo zaposleni morali spremeniti način razmišljanja, povedal pa je tudi, da je socializem preteklost. Kot je še opozoril, je povprečna plača delavcev pri nas precej višja od njihovih kolegov na npr. Kitajskem, Češkem ali v Srbiji, zaposlenih in oddelkov je preveč, izkoriščanje proizvodnih zmogljivosti pa je slabo.
Gorenje je bila v času državnega lastništva prava črna luknja
Kot se je razkrilo, ima Gorenje z 10 tisoč zaposlenimi kar tisoč najetih avtomobilov, delavci pričakujejo avtomatično napredovanje sorazmerno z delovno dobo, izdelki, ki jih izdelujejo pa so zastareli, prav zato pa se odpuščanju ne bo mogoče izogniti: “Velik del tega je povezan z operativnim vodstvom in z odpuščanjem v upravi. Zato bomo število zaposlenih zmanjšali za od 20 do 30 odstotkov, a ne le v Velenju. V to je vključen tudi oddelek za prodajo in trženje z zaposlenimi po vsej Evropi.”
Zaradi državnega lastništva v Gorenju bi družba kmalu propadla
Proizvodni delavci in razvojni oddelek sta za zdaj pri odpuščanjih izvzeta, večinoma pa bo šlo za mehke oblike odpuščanja, za ponudbe drugih delovnih mest znotraj Gorenja, Lin pa poudarja tudi outsourcing kot možen način sodelovanja z nekdanjimi Gorenjevimi zaposlenimi: “Če bomo jutri potrebovali tisoč novih zaposlenih, danes pa jih imamo še vedno sto več, kot jih potrebujemo, moramo sprejeti težke odločitve.” Lin je jasno povedal tudi, da Gorenja v primeru, če bi poslovalo, tako kot je do zdaj, ne bi bilo več, saj je bila družba zaradi deleža države podvržena izsiljevanju s strani deležnikov.
Predhodni menedžment Gorenja z napihovanjem bilanc prikrival realno stanje
Že pred meseci so sicer Finance poročale, kako je prejšnja uprava Gorenja pod vodstvom Franja Bobinca prikrivala realno stanje z umetnim napihovanjem bilanc. Močno se je namreč povečevala vrednost neopredmetenih sredstva družbe, ki med drugim vključujejo intelektualno lastnino, dobro ime, rezervacije in podobno. Pred prevzemom, leta 2017, je samo njihova vrednost znašala že kar 223,57 milijona evrov. Pomenljivo je, da je ob koncu leta 2017 celotna tržna kapitalizacija družbe znašala 124,57 milijona evrov. Kmalu po prevzemu s strani Hisensa so pričeli čistiti bilance in samo na ta račun je v letu 2018 čista izguba skupine Gorenje znašala 111 milijona evrov. Še leta 2017 je Bobinac za leto 2018 napovedoval rast dobička na 8,1 milijona evrov, ni pa povedal, da so ga nameravali doseči ob predvideni prodaji dejavnosti nad njihovo knjiženo vrednostjo. Že leta 2017 je bil simboličen dobiček v višini približno 1 milijon evrov dosežen zgolj na račun prodaje pogodbe za dobavo indonezijskega premoga ljubljanski Energetiki, do česar je prišlo tik pred novim letom.
Avtor Rok Krajnc, prvotno objavljeno tukaj.
