Že nekaj let je v medijih kot v širši javnosti znano, da se že dlje časa v državi soočamo s problematiko prijavljanja stalnih in začasnih prebivališč, predvsem tujcev, ki so fiktivna. Gre za nezakonito ravnanje, dodatno lahko takšna dejanja pomenijo oškodovanje državnega proračuna, na prijave prebivališč se namreč vežejo tudi pravice do socialnih transferjev. Ko je v javnost prišla novica o tem, da je bilo v Šentilju na istem naslovu prijavljenih kar 547 oseb, da sta lastnika vsaki osebi za prijavo računala 100 evrov, je to marsikoga razjezilo. Tako je v tej luči potrebno opozoriti na problematiko prejemnikov neprofitnih stanovanj, za ta stanovanja lahko kandidira vsak, ki ima najmanj leto dni prijavljeno bivališče v občini.
Tako pri kandidiranju za neprofitno stanovanje ni pomembno ali gre za slovenskega državljana, ki je leta plačeval prispevke v proračun države ali pa gre za prišleka iz tretjih držav. Marsikdo se verjetno sprašuje kako je mogoče, da se njegova družina leta in leta ne more uvrstiti na seznam tistih, ki so upravičeni do neprofitnega stanovanja. Odgovor je na dlani.
Boris Cipot, dolgoletni novinar se je lotil raziskovanja problematike neprofitnih stanovanj potem, ko je na družabnem omrežju Twitter zagledal zapis okoljevarstvenika iz Velenje, včasih tudi poslanca Zelenih, Vaneta Gošnika, kateri se je dokopal do ugotovitve, da mu velenjska upravna enota v “interesu varovanja osebnih podatkov” ne želi izdati, koliko oseb je prijavljenih v večstanovanjskem objektu, katerega solastnik je tudi sam.
Več lahko preberete na spodnji povezavi.
Vir: Nova24TV
Uredništvo
