Na novinarski konferenci sta včeraj sodelovali Bojana Beović iz posvetovalne skupine za cepljenje pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) in Ada Hočevar Grom iz NIJZ.
Z zadnjo spremembo Odredbe o začasnih ukrepih na področju organizacije in opravljanja zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni COVID-19, ki je začela veljati 12. marca, so bili spremenjeni določeni začasni ukrepi na področju organizacije zdravstvene dejavnosti in pogoji za izvajanje zdravstvenih storitev. S spremembami se zagotavlja izvajanje ukrepov za obvladovanje in preprečevanje širjenja nalezljive bolezni COVID-19, hkrati pa se v primeru razpoložljivih zmogljivosti sprošča izvajanje ostalih zdravstvenih storitev.
Nekaj držav je sprejelo odločitev o začasni zaustavitvi cepljenja z omenjenim cepivom. Vzroki za zaustavitve so različni, v nekaterih državah so opazili posamezne primere hudih neželenih učinkov, drugi se sklicujejo na bolj podrobno norveško poročilo o 4 primerih s hudimi krvnimi strdki in krvavitvami, v 3 primerih v možganskih žilah, je razloge navedla Beović.
Evropska agencija za zdravila (EMA) je objavila prvo izjavo glede cepljenja s cepivi AstreZenece v preteklem tednu. V njem je poudarila, da korist cepljenja presega nevarnost cepljenja, zato naj se cepljenje nadaljuje, medtem pa se bo nadaljevala tudi analiza zapletov v obliki strdkov in drugih. Ob tej odločitvi je bila pomembna ugotovitev, da število zapletov z nevarnimi strdki ne presega pogostnosti nevarnih strdkov sicer v populaciji.
Po sedaj znanih podatkih je bilo v EU, Evropski gospodarski regiji in Združenem kraljestvu, ki se je pridružilo analizi na evropski ravni, zabeleženih 37 dogodkov z nevarnimi krvnimi strdki v časovni povezavi s cepljenjem pri 17 milijonih cepljenj, kar pomeni približno dva taka dogodka na milijon cepljenj. Sicer je pogostnost hudih strdkov 3 na 1000 ljudi na leto, podatki izvirajo iz nedavne ameriške raziskave. Strdki so pogostejši pri starejših ljudeh in ljudeh z določenimi boleznimi, ki to tveganje povečujejo.
Stališče EMA ostaja nespremenjeno, medtem ko intenzivno pregleduje dokumentacijo primerov. Pomemben bo sestanek, na katerem bodo analize neželenih učinkov obravnavali, je predviden za četrtek, 18. marca. Bo pa EMA preučila neželene učinke v obliki strdkov pri vseh cepivih.
Glede na ponedeljkovo odločitev Ministrstva za zdravje o začasni prekinitvi cepljenja s cepivom AstraZeneca dokler se ne razjasnijo trombembolični dogodki v časovni povezavi s cepljenjem, ki so se pojavili v nekaterih državah, se je včeraj sestala Posvetovalna skupina za cepljenje pri NIJZ in sprejela naslednje stališče:
»Po do sedaj znanih podatkih je cepivo varno. Pogostost tromb-emboličnih dogodkov, ki so se pojavili v časovni povezavi s cepljenjem v nekaterih državah, po dosedanjih ocenah ne presega pogostosti v splošni populaciji. V Sloveniji takih dogodkov za zdaj nismo zabeležili, skrbno pa se spremlja neželene učinke po cepljenju v državi in poročila EMA, ki analizira take dogodke iz drugih držav. Skupina razume, da se je Ministrstvo za zdravje pridružilo previdnostnemu ukrepu številnih evropskih držav, lahko bi rekli držav s skoraj 80 odstotkov vsega prebivalstva EU, in da se do rezultata analize, ki jo opravlja Evropska agencija, uporabo cepiva zadrži.« Previdnostni ukrep je sporočilo prebivalcem Slovenije in drugih držav, da so cepiva pod nadzorom in da je cepljenje, če bo taka tudi odločitev Evropske agencije, res varno.
Z raziskavo želi NIJZ povečati razumevanje vedenja ljudi v povezavi s pandemijo COVID-19, spremljati odnos ljudi do pandemije in ukrepov, povezanih z njo, ter oceniti pandemsko izčrpanost v času med epidemijo COVID-19 v Sloveniji.
Raziskava poteka med osebami, starimi med 18 in 74 let, in sicer kot spletna panelna anketna raziskava v dvanajstih (12) ponovitvah. NIJZ jo je začel izvajati 4. decembra 2020. Ponovitve potekajo enkrat na dva tedna. Izhodišče raziskavi je vprašalnik Svetovne zdravstvene organizacije (SZO). Vprašalnik je ustrezno prilagojen razmeram v Sloveniji, kar omogoča tudi mednarodno primerjavo, saj podobne raziskave izvaja več evropskih in drugih držav. Hočevar Grom je predstavila nekaj ključnih ugotovitev po 7. valu raziskave, ki je potekala od 26. februarja do 1. marca letos.
Velika večina anketiranih oseb navaja, da je v zadnjih 7 dneh upoštevala predpisane ukrepe in priporočila za preprečevanje prenosa okužbe z virusom SARS-CoV-2. Od navedenih ukrepov osebe še vedno v veliki meri upoštevajo uporabo zaščitne maske v javnosti (91 odstotkov), izogibajo se obiskovanju starejših, kadar imajo znake okužbe (89 odstotkov), vzdržujejo priporočeno medosebno razdaljo v javnosti (86 odstotkov) in si razkužujejo roke, kadar umivanje ni možno (86 odstotkov). Najmanj upoštevajo priporočilo glede razkuževanja površin (55 odstotkov). Vrstni red upoštevanja ukrepov ostaja glede na 6. val raziskave enak.
V primerjavi rezultatov posameznih valov raziskave je bila uporaba zaščitne maske v javnosti skozi vse valove najbolj upoštevan ukrep. Je pa v 7. valu raziskave glede na predhodni val opazen trend upadanja upoštevanja vseh ukrepov, z izjemo upoštevanja vzdrževanja priporočene medosebne razdalje v javnosti, ki je ostalo enako. Še zlasti veliko je zmanjšanje upoštevanja izogibanja zasebnemu družabnemu dogodku (iz 87 v 1. valu na 75 odstotkov v 7. valu) in ostajanje doma iz 74 na 60 odstotkov. Če je za ukrep ostajanje doma, kamor štejemo delo od doma, šolo ali študij od doma, upad pričakovanj glede na odprtje vrtcev in sproščanje pouka za vse osnovnošolce in srednješolce pa udeleževanje na zasebnih družabnih dogodkih lahko pomeni tveganje za večji prenos okužbe.
Ukrepi za preprečevanje in omejevanje širjenja virusa SARS-CoV-2 so zelo raznoliki in so se med posameznimi valovi raziskave spreminjali. V 7. valu raziskave so med ukrepi, ki so v veljavo stopili 15. februarja, imeli najvišjo podporo naslednji ukrepi: odprtje šol za osnovnošolce in dijake zaključnih letnikov srednjih šol (84 odstotkov), sledila je odprava prepovedi prehajanja občinskih meja (80 odstotkov). Anketiranci najmanj podpirajo omejitev gibanja na prostem med 21. in 6. uro – ta ukrep podpira le dobra četrtina oseb (27 odstotkov).
Med tremi ukrepi, ki so bili v veljavi ves čas v opazovanem obdobju, se je delež tistih, ki podpirajo obvezno nošenje mask na zunanjih površinah, ko ni mogoče zagotoviti medosebne razdalje najmanj 2 metra, zmanjšal glede na 1. val za 5 odstotnih točk, medtem ko se je podpora omejitve delovanja restavracij na dostavo oz. prevzem hrane zmanjšala za 13-odstotnih točk in omejitev gibanja na prostem med 21. in 6. uro za 23-odstotnih točk.
Vir: Vlada RS
Uredništvo
