Na jesen so novi kraji ostali brez poštnih poslovalnic in bankomatov. Tako Pošta Slovenije kot posamezne banke optimizirajo stroške poslovanja, s tem pa prebivalci zlasti manjših, nekateri celo iz oddaljenih krajev, ostajajo brez pomembnih storitev.
Problematiko zapiranja poštnih poslovalnic in ukinjanja bankomatov ter tudi mogočih rešitvah je na 9. redni seji v začetku septembra obravnavalo tudi predsedstvo Skupnosti občin Slovenije (SOS), ki je sicer že večkrat apeliralo na pristojne oziroma kar državo, da je pomembna zagotovitev skladnega regionalnega razvoja in ohranjanje poseljenosti podeželja.
Temeljne storitve
Ukinjanje storitev namreč ni skladno z načrti o ohranjanju poseljenosti tudi v odročnejših predelih naše države. V SOS so pri tem prepričani, da ne gre samo za vprašanje zagotavljanja poštnih oziroma bančnih storitev, ampak za celovito strateško načrtovanje z naborom vseh univerzalnih temeljnih storitev za občane in občanke na celotnem ozemlju države, s katerimi se jim zagotavlja kvaliteta življenja. Ob vsem pa ne smemo zanemariti tudi izgub delovnih mest. Glede argumentov, da razvejena mreža poslovalnic tako za Pošto RS kot za banke ni rentabilna, pa so župani zavzeli stališče, da mora biti v določenih primerih zasledovanje strateškega cilja zagotavljanja storitev pomembnejše, za kar pa naj poskrbi država.
Zbiranje podpisov
Seje predsedstva so se udeležili tudi predstavniki ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Pošte RS in Združenja bank Slovenije. Na Pošti Slovenije ne skrivajo, da se bo trend pogodbenih pošt najverjetneje nadaljeval tudi v prihodnje. Ta čas naj bi imela Pošta Slovenije 139 pogodbenih pošt, 26 premičnih pošt in 320 lastnih pošt. Občine so ob tem celo povabili, da jim pomagajo iskati primerne pogodbene partnerje v posameznih lokalnih okoljih na način, da bodo lahko občani še vedno opravljali storitev v domačem kraju oziroma občini.
Kljub nezadovoljstvu županov, da se nabor storitev na podeželju krči, pa je generalni direktor Direktorata za notranji trg na MGRT Franc Stanonik poudaril, da zakon o poštnih storitvah v zadnjih desetih letih sicer res zmanjšuje število kontaktnih točk in da se trend racionalizacije nadaljuje, še vedno pa naj bi bila naša država v okviru splošnega akta, ki opredeljuje kakovostno zagotavljanje poštnih storitev.
Sindikat poštnih delavcev (SPD) pa je pred tedni v Državni zbor RS vložil pobudo volivcem za vložitev predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poštnih storitvah. Z vsebino predloga sindikata se strinja tudi Pošta Slovenije, ki si tudi sama od leta 2013 prizadeva za spremembe. »Pobuda ima močno socialno noto v skrbi za prebivalstvo skozi lažje ohranjanje in vzdrževanje poštnega omrežja po celotni Sloveniji, še zlasti na podeželju,« so zapisali na Pošti Slovenije. Predlagajo, da bi se z zakonom uredilo ustrezno sistemsko financiranje dolgoročnega zagotavljanja predpisane kakovosti univerzalne poštne storitve (USO) ter ohranitev in vzdrževanje poštnega omrežja. »Dejstvo namreč je, da je USO javna storitev, ki jo mora zagotavljati država, za njeno izvajalko, Pošto Slovenije, pa v spremenjenih razmerah na trgu predstavlja vedno večji strošek in breme. Ključna sprememba, ki bi jo prinesel zakon, če bo sprejet, je subvencioniranje USO iz proračunskih sredstev, kadar njegovo zagotavljanje povzroča Pošti Slovenije tako imenovani neto strošek kot nepravično breme, in sicer podobno, kot to poznamo na področju javnega potniškega prometa (avtobusni in železniški prevozi),« so pojasnili na Pošti Slovenije. Na vseh upravnih enotah do 30. oktobra poteka tudi zbiranje podpisov za spremembo.
Iskanje alternativ
V lokalnih skupnostih pa so nezadovoljni, da se krči tudi mreža bančnih poslovalnic in bankomatov, na kar so opozorili na seji predsedstva SOS. Za pojasnila so bili županom na voljo predstavniki Združenja bank Slovenije (ZBS), ki so predstavili razloge za krčenje mreže bankomatov in možnost alternativ. Banke naj bi namreč ugotavljale, da se navade potrošnikov spreminjajo – število gotovinskih dvigov se zmanjšuje, gotovinsko poslovanje pa prehaja na negotovinskega oziroma elektronskega. Banke se prilagajajo tem trendom. V skladu z dogovorom na seji so problematiko obravnavali tudi na odboru za poslovanje s prebivalstvom ZBS. Odbor je predlagal nekaj rešitev za ohranjanje bankomatske mreže; v prvi vrsti vzpostavitev dialoga med banko in lokalno skupnostjo v primeru umika bankomata in tudi z ZBS, če gre za umik v manjši podeželski skupnosti. So pa v ZBS jasni, da bi morale pri ohranitvi bankomatov, ki sicer ne izpolnjujejo pogoja zadostnega števila transakcij, za nadaljnje poslovanje pri stroških vzdrževanja participirati bodisi država bodisi lokalne skupnosti. Kot alternativa se kaže tudi možnost dviga gotovine na POS terminalih pri trgovcih po zgledu sosednjih držav, vendar ta zaradi potrebnih tehnoloških nadgradenj pri trgovcih vsaj za zdaj še ni mogoča.
Avtorica Maruša Opeka, članek je bil prvotno objavljen tukaj.
