V soboto, 25. oktobra je v cerkvi svetega Miklavža na Boču potekala spominska sveta maša v čast dr. Jožetu Pučniku, enemu ključnih utemeljiteljev slovenske samostojnosti. Mašo je daroval dr. Ivan Štuhec, uvod v mašo pa je pripravila predsednica Krščanskega foruma SDS, Monika Gregorčič, ki je z navdihujočimi besedami orisala lik in delo dr. Pučnika.
V uvodu je poudarila, da so se zbrali »v objemu narave in miru, da se poklonijo človeku, ki je imel srce veliko kot domovina sama« ter dodala, da je današnja sveta maša »maša hvaležnosti za življenje, ki je bilo težko, a izpolnjeno; za moža, ki je prestal krivice, a v srcu ni nosil maščevanja«.
Dr. Ivan Štuhec je v svoji homiliji spomnil, da je bil dr. Jože Pučnik človek globoke vesti, ki je kljub izgnanstvu, zaporu in številnim krivicam ostal zvest resnici, sebi in svojemu narodu.
V pridigi je dr. Ivan Štuhec izhajal iz evangeljske prilike o farizeju in cestninarju (Lk 18, 9–14), ki jo je uporabil kot sporočilo za naš čas. Poudaril je, da je Bog bližje ponižnim in iskrenim srcem kot tistim, ki se ponašajo s svojo samopravičnostjo. Spomnil je, da je bil dr. Jože Pučnik človek resnice, ponižnosti in notranje pokončnosti, ki se ni postavljal nad druge, temveč je resnico živel, tudi kadar je bil zaradi nje preganjan in osamljen.
»Dr. Pučnik ni bil med tistimi, ki so, kot farizeji, iskali priznanja in ugled. Bil je med tistimi, ki so kot cestninarji ponižno stali pred resnico in Bogom, vedoč, da popolnost ne izvira iz moči, temveč iz iskrenosti srca,« je med drugim poudaril Štuhec.
Prošnje molitve so prebirali člani Slovenske demokratske mladine (SDM), ki so z ganljivimi besedami prosili za večni mir dr. Jožeta Pučnika, za vse, ki so z njim delali in trpeli za svobodno Slovenijo, ter za današnje voditelje, naj jim bo Pučnikov zgled navdih pri odločanju v dobro ljudi.
Dogodek pod Bočem je bil prežet z mislijo, da »lastna država ni samoumevna, resnica ni poceni, domovina pa ni le prostor, temveč skupna zgodba, ki jo vsak od nas piše z odgovornostjo, poštenostjo in vero.«
Ob sklepu maše so se zbrani zahvalili Bogu za dar življenja dr. Jožeta Pučnika in za vse, ki so s pogumom, ponižnostjo in zvestobo tlakovali pot slovenske samostojnosti.
»Naj Bog blagoslovi spomin na dr. Jožeta Pučnika. In naj Bog blagoslovi Slovenijo.«
Uvod v sveto mašo predsednice Krščanskega foruma SDS objavljamo v celoti:
Dragi prijatelji, spoštovani domačini, dragi rojaki, spoštovani duhovnik, vsi, ki ste danes prišli na ta sveti kraj, prisrčno pozdravljeni.
Zbrali smo se tukaj, pod Bočem, v objemu narave in miru, da se poklonimo človeku, ki je imel srce veliko kot domovina sama. Da se v tišini in molitvi spomnimo dr. Jožeta Pučnika, človeka, brez katerega bi bila pot naše samostojnosti drugačna, morda tudi daljša in težja.
Današnja sveta maša je maša hvaležnosti za življenje, ki je bilo težko, a izpolnjeno.
Za moža, ki je prestal krivice, a v srcu ni nosil maščevanja.
Za človeka, ki je verjel, da ima resnica zadnjo besedo, čeprav je včasih dolgo tiha.
Dr. Jože Pučnik je bil človek globoke vesti. Bil je Slovenec, ki ni nikoli obupal nad svojim narodom, čeprav je imel v življenju veliko razlogov za razočaranje.
Izgnan iz domovine, zaprt zaradi besede, ki ni bila po volji oblasti in vendar je ostal zvest: najprej sebi, potem resnici in vedno Sloveniji.
Ko je prišla ura, ko smo Slovenci stopili na pot samostojnosti, je bil on tisti, ki je znal izreči tisto, kar je čutil ves narod: »Zdaj gre za Slovenijo.«
V tistih besedah je bila zgoščena vsa njegova življenjska pot, vsa njegova zrelost, pogum in ljubezen do domovine.
Dragi prijatelji,
ko danes obhajamo sveto mašo zanj in za vse, ki so z njim gradili pot slovenske samostojnosti, se spomnimo, da lastna država ni samoumevna.
Da resnica ni poceni.
Da domovina ni le prostor, ampak skupna zgodba, ki jo vsak od nas piše z odgovornostjo, poštenostjo in vero.
Tu, pod Bočem, kjer je narava priča tisočem tihih molitev, prosim, da se v duhu povežemo.
Da pustimo, da nas spomin na dr. Jožeta Pučnika nagovori, ne samo z besedami, ampak z zgledom: z njegovo pokončnostjo, ponižnostjo in človeško toplino.
Naj bo ta sveta maša priložnost, da se zahvalimo Bogu za dar njegovega življenja in za to, da smo imeli med nami človeka, ki je znal povezovati razum in srce, pogum in sočutje, politiko in vero v človeka.
Naj nas njegovo delo in spomin povežeta tudi danes, v času, ko bi pogosto potrebovali več poguma za resnico, več miru v dialogu in več ljubezni do domovine.
Dragi Jože, hvala ti.
Za tvoje življenje, tvoje besede, tvoje srce.
Za to, da si nam pokazal, da je mogoče stati pokonci tudi takrat, ko je težko.
Naj ti Gospod podari mir, ki si ga iskal vse življenje, in naj tvoje ime ostane zapisano v srcu našega naroda, ne kot spomin, ampak kot opomin in navdih.
Naj bo ta maša dejanje hvaležnosti in molitev za pogum, da bomo tudi mi znali služiti resnici, ljubiti domovino in živeti z odprtim srcem tako, kot si nas učil ti.
Bog blagoslovi spomin na dr. Jožeta Pučnika.
In Bog blagoslovi Slovenijo.
Krščanski forum SDS,
