»Lubi Slovenci!«Danes praznujemo dan reformacije, praznik, ki nas spominja in opominja obenem, da je bila slovenska kultura od svojih začetkov globoko prežeta z duhovnostjo, željo po občutenju presežnega in ljubeznijo do maternega jezika. Primož Trubar je živel v času, ko sta slovenska beseda in globoka vera še hodili po skupni poti. Iz takega občutenja so se kot prvi zapisi v slovenskem jeziku ob koncu prvega tisočletja rodili že Brižinski spomeniki in iz enakega spoznanja o človekovi majhnosti in minljivosti na eni ter Božji večnosti na drugi strani je več kot petsto let pozneje Trubar ustvarjal prvo slovensko tiskano knjigo. Njegova vera je presegla takratne krščanske okvire, zakaj bila je obenem tudi globoka vera v ljudstvo, iz katerega je pognal svoje korenine, in v slovenski jezik, ki ga stoletja ohranjamo in govorimo še danes.
Njegov nagovor »Lubi Slovenci« nas zato zavezuje in kliče, da ostajamo Slovenci, tako z iskanjem duhovnih razsežnosti človeškega bivanja kot z ljubeznijo do naroda in skupnega jezika. Njegove besede »Stati in obstati« to le še potrjujejo. Ko si je pred stoletji prizadeval, da Božje sporočilo ljudem spregovori v domači, njim znani govorici, ni izključeval drugih in drugačnih kultur, le srčno in iskreno je sporočal, da slovenska kultura in jezik zaslužita svoj prostor na zemljevidu človeške duhovnosti. Zato je prazno in neiskreno naše čaščenje Trubarja, če nočemo slediti njegovi dediščini in če ne zmoremo čutiti njegove ljubezni do slovenske besede, knjige, kulture in tudi vrednot, ki jih je kot duhovnik poosebljal.
Dr. Ignacija Fridl Jarc,
predsednica Kulturnega foruma SDS
