Minimalni dohodek si različne države članice Evropske unije in njihovi predstavniki razlagajo različno. Zaradi tega so evropski poslanci v minulem tednu na plenarnem zasedanju v Strasbourgu razpravljali ravno o minimalnem dohodku, le-ta bi moral biti zagotovljen kot pravica za državljane Evropske unije.
Tudi sama razprava je pokazala, da si poslanci pomen minimalnega dohodka predstavljajo različno. Evropska poslanka Slovenske demokratske stranke, ki deluje v okviru Evropske ljudske stranke Romana Tomc je naprej izpostavila: »Tudi sama zagovarjam minimalni dohodek, pri čemer naj takoj povem, da ne govorim o univerzalnem temeljnem dohodku in ne o minimalni plači. Ti pojmi se žal pogosto mešajo. Vsi državljani bi morali imeti možnost, da dobijo pomoč, kadar jo utemeljeno potrebujejo.«
Svojo razpravo je nadaljevala z naslednjimi besedami: »Minimalni dohodek pa ne sme biti le pravica, ki je samoumevna. Povezana mora biti tudi z odgovornostjo. V Evropi želimo ohraniti najvišji socialni standard na svetu, a moramo biti pozorni, da na račun visokih socialnih pravic ne razvrednotimo pomena dela in dostojnega plačila za delo.« Izpostavila je tudi: »Razmerje med minimalnim plačilom za delo in minimalnim dohodkom oziroma socialno pomočjo je v nekaterih državah povsem neustrezno. To spodbuja ljudi, da se zavestno odločijo, da ne bodo delovno aktivni. Razlika mora biti torej dovolj velika, da bomo spodbujali delovno aktivnost in ne obratno.«
Svojo razpravo je zaključila z besedami: »Evropa je dežela socialnih pravic, ki so del naše zgodovinske in kulture tradicije. Če želimo, da tako ostane, moramo skrbeti za dobro kondicijo tistih, ki ustvarjajo pogoje za zaposlovanje in financirajo socialno državo.«
Za konec naj dodamo, da v Evropi še vedno 20 milijonov državljanov živi pod pragom revščine. Zato bi bilo še kako pomembno, da bi tako evropski poslanci kot same države članice v shemah minimalnega dohodka, po vzoru Italije, našli rešitev za večjo socialno kohezijo med državami članicami in tako dosegli pravičnejšo Evropo.
M.I.
