Generalna skupščina Organizacije združenih narodov (OZN) letošnji 1. oktober – mednarodni dan starejših, namenja osveščanju pomena digitalne vključenosti starejših ter opozarjanju na stereotipe, predsodke in diskriminacije povezane z digitalizacijo. V nadaljevanju ob mednarodnem dnevu starejših objavljamo poslanico ministra za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ), Janeza Cigler Kralja:
”Celostna skrb za starejše je osrednja prioriteta MDDSZ. Pomemben vidik predstavlja tudi digitalna vključenost starejših, ki ji ob 1. oktobru – mednarodnem dnevu starejših, Generalna skupščina OZN v letu 2021 namenja posebno pozornost. Na ministrstvu si želimo in prizadevamo, da bi sodobna tehnologija starejšim v večjem obsegu prinesla koristi na vseh področjih življenja. Tudi sprejeta Strategija dolgožive družbe iz leta 2017 poudarja pomen napredka v razvoju informacijsko-komunikacijskih tehnologij.
Današnja starejša generacija je raznolika glede na njihove potrebe in interese. Čeprav se z dolgoživostjo družbe povečuje delež oseb, ki potrebujejo večji obseg pomoči, je tudi veliko število starejših, ki so še relativno zdravi, vitalni in si želijo aktivno preživljati svojo starost. Za vse starejše pa velja, da si lahko s pomočjo sodobne tehnologije bistveno izboljšajo kvaliteto življenja, podaljšujejo samostojno bivanje v domačem okolju, krepijo socialne stike in zmanjšajo osamljenost.
Še vedno pa za starejše sodobna tehnologija pogosto pomeni velik izziv. Vrzel med digitalno pismenimi in nepismenimi se povečuje, s tem pa se pojavlja tudi tveganje za povečevanje medgeneracijskega prepada. Zato ima pri krepitvi digitalne pismenosti pomembno vlogo medgeneracijsko sodelovanje. To prispeva k razumevanju potreb različnih generacij, krepi sožitje med njimi in hkrati omogoča medgeneracijsko učenje ter prenos znanj in izkušenj.
Največ znanja v povezavi z ciljem izboljšanja digitalne pismenosti na MDDSZ omogočamo v okviru socialnovarstvenih programov, ki jih sofinancira naše ministrstvo in v okviru večgeneracijskih in medgeneracijskih centrov. Veliko so v preteklosti na področju izboljševanja digitalne pismenosti prispevali tudi prostovoljci Zavoda za medgeneracijsko sodelovanje Simbioza in Zveze društva upokojencev Slovenije.
Kako koristna je sodobna tehnologija smo videli tudi v času pandemije s covid-19, ko smo še zlasti v prvem in drugem delu okužb bili soočeni z novimi izzivi, pogojenimi z ukrepi izolacije oz. omejevanjem gibanja in socialnih stikov pri stanovalkah in stanovalcih v domovih za starejše in tudi pri starejših, ki so v času omejitev živeli sami v domačem okolju. Ti ukrepi so reševali življenja, hkrati pa povzročali številne stiske in osamljenost. Domovi za starejše so te stiske sicer poskušali manjšati v čim večji možni meri, tudi z omogočanjem stikov s svojci preko telefonov in računalnikov. Če bi starejši bili v večji meri digitalno pismeni, bi lahko te kontakte še okrepili in ne bi bilo potrebno čakati na pomoč zaposlenih in prostovoljcev.
MDDSZ se ob upoštevanju nacionalnih razmer in potreb, ki jih je nakazala pandemija covid-19 pripravlja na črpanje evropskih sredstev za vsebine s področja digitalizacije. Največji trenutni projekt na področju digitalizacije naslavlja izzive s področja zagotavljanja varnih razmer v domovih za starejše in učinkovitejšega spremljanja izvajanja storitev in administrativne razbremenitve zaposlenih. Za ta projekt digitalizacije v domovih za starejše je za naslednji dve leti predvidenih približno 6 mio EU sredstev v okviru instrumenta ReactEU, v sedanjem Operativnem programu Evropske kohezijske politike 14-20.
Izkušnje kažejo na veliko pripravljenost starejših po novih znanjih za uporabo sodobne tehnologije. Zato apel: Kot družba smo lahko uspešni le, če bomo vzpostavili pogoje v katerih lahko v sožitju živimo vse generacije. To pa lahko dosežemo s sodelovanjem in medsebojno pomočjo. Tudi pri doseganju večje digitalne pismenosti starejših.”
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
