V zadnjem času je s strani nasprotnikov Zakona o vodah slišati vrsto netočnih, zavajajočih in neresničnih trditev, ki jih demantira sama vsebina zakona, so v sporočilu za javnost zapisali na Ministrstvu za okolje in prostor.
Dejstvo je, da se s spremembo in dopolnitvijo Zakona o vodah (ZV-1G) pomembno oži možnosti posegov na priobalna zemljišča, ker je odpravljena možnost krčenja priobalnega pasu iz 15 metrov na do 0 metrov (črtanje 6. in 7. odstavka 14. člena Zakona o vodah). To pomeni, da odslej zakon dopušča možnost posegov na priobalni pas zgolj za objekte javne rabe kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno. Ti posegi bodo možni zgolj pod pogojem, če to možnost najprej dovoljuje prostorsko izvedbeni akt občine. Ni namreč možno graditi na priobalnem pasu, če se občina s tem ne strinja in če med drugim ne izpelje postopkov od javne razgrnitve, intervencij in mnenjedajalcev. Teh objektov ravno tako ne bo možno graditi, v kolikor bi bila poplavna varnost ogrožena, če bi obstajala tveganja za poslabšanje stanja voda ali če bi bilo to v nasprotju s cilji upravljanja voda. Ostaja torej vrsta varovalk, da do škodljivih vplivov tega objekta javne rabe na vode v najširšem smislu ne more priti.
Dosedanja ureditev je dopuščala širok manevrski prostor za gradnjo na najožjem priobalnem pasu, saj obstoječi zakon tega ni izrecno prepovedoval. Zaradi tega so bile v preteklosti sprejete številne uredbe, ki so dovoljevale gradnjo tudi na tem najbolj varovanem priobalnem pasu. Doslej je bilo izdanih kar 55 takšnih uredb. Med drugim so bile uredbe sprejete tudi za postavitev proizvodnih objektov, med drugim tudi takšnih, ki proizvajajo izdelke iz gume ter takšnih ki se ukvarjajo s kemikalijami. Poleg tega so bile uredbe sprejete tudi za razkošne zasebne stanovanjske hiše na obalah slovenskih rek, jezer in morja. Nov zakon te izjeme prepoveduje v celoti, saj tovrstne objekte pod nobenim pogojem ne bo možno graditi na priobalnem pasu.
S spremembo 37. člena je določeno, da na vodnem in priobalnem zemljišči NI dovoljeno posegati v prostor razne za navedenih 9 izjem. Med drugim na primer za:
ukrepe, ki se nanašajo na izboljšanje hidromorfoloških in bioloških lastnosti voda,
- ukrepov, ki se nanašajo na ohranjanje narave,
- objektov, namenjenih varstvu voda pred onesnaženjem,
- objektov, namenjenih zaščiti in reševanju ljudi, živali in premoženja,…
Zakon jasno določa, da je potrebno pridobiti ustrezno soglasje, ki se izda, če:
- NE gre za poseg v nasprotju s pogoji in omejitvami za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije voda,
- se s tem NE povečuje poplavne ali erozijske nevarnosti ali ogroženosti,
- se s tem NE poslabšuje stanje voda,
- ne omejuje obstoječe posebne rabe voda in
- NI v nasprotju s cilji upravljanja z vodami.
Dr. Matjaž Mikoš, dekan Fakultete za gradbeništvo in geodezijo (UL) je v oddaji nacionalne televizije 19. aprila poudaril, da »se postopek umeščanja v prostor s to spremembo zakonodaje ni spremenil. Torej, nekdo, ki želi graditi v tem priobalnem pasu, mora znotraj prostorskega načrtovanja (občinski prostorski načrt) dati pobudo. Tu mislim, da je vlada res naredila pozitivno potezo, da je nabor objektov omejila na samo tiste v javno korist. V tem smislu se bo nabor objektov skrčil.«
Več lahko preberete tukaj.
Uredništvo
