Ena ključnih prioritet dela Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pod vodstvom Janeza Cigler Kralja, je celostna skrb za starejše. Na ministrstvu vseskozi spremljajo, kaj se dogaja na področju varstva pravic starejših, velik poudarek dajejo tudi poenostavljenju sistema uveljavljanja pravic iz javnih sredstev. Zato so poenostavili vlogo za uveljavljanje pravice do varstvenega dodatka, s katero lahko oseba hkrati uveljavlja tudi pravico do denarne socialne pomoči.
Varstveni dodatek je namenjen starejšim osebam, ki si materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere sami ne morejo vplivati. Oseba lahko s to vlogo hkrati uveljavlja tudi pravico do denarne socialne pomoči. Ob izpolnjevanju pogojev do denarne socialne pomoči, je oseba upravičena tudi do pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje, če ni zavarovana iz drugega naslova določenega z zakonom, ki ureja zdravstveno zavarovanje.
Upravičenec do varstvenega dodatka ni upravičen do pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. V kolikor oseba želi uveljavljati tudi ostale pravice iz javnih sredstev (subvencija najemnine, otroški dodatek, subvencija vrtca, državna štipendija), mora na center za socialno delo oddati Enotno vlogo za uveljavljanje pravic iz javnih sredstev.
Višina in cenzus varstvenega dodatka
Višina je odvisna od cenzusa za varstveni dodatek in lastnega dohodka. Od 1.8.2019 je cenzus za varstveni dodatek za samsko osebo 591,20 evrov, maksimalna višina pa znaša 189,02 EUR.
Pravice iz javnih sredstev
Socialno ogroženi imajo iz sistema socialnega varstva, ki se financira iz državnega proračuna, na podlagi Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev oziroma Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) 15 pravic iz javnih sredstev. Med njimi tudi do varstvenega dodatka. Z varstvenim dodatkom se upravičencem za čas prebivanja v Republiki Sloveniji zagotavljajo sredstva za kritje življenjskih stroškov, ki nastanejo v daljšem časovnem obdobju (stroški z vzdrževanjem stanovanja, nadomeščanjem trajnih potrošnih dobrin …) in niso stroški za zagotavljanje minimalnih življenjskih potreb.
Pravice iz javnih sredstev:
- varstveni dodatek
- denarna socialna pomoč
- izredna denarna socialna pomoči (posebna oblika denarne socialne pomoči)
- posebne oblike izredne denarne socialne pomoči po smrti družinskega člana (t.i. posmrtnina)
- posebne oblike izredne denarne socialne pomoči kot pomoč pri kritju stroškov pogreba (t.i. pogrebnina)
- subvencija najemnine
- otroški dodatek
- državna štipendija
- znižanje plačila vrtca
- subvencija malice za učence in dijake
- subvencija kosila za učence
- oprostitev plačila socialnovarstvenih storitev
- prispevek k plačilu družinskega pomočnika
- pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev
- pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Na stiske in potrebe ljudi se bodo na ministrstvu še naprej aktivno odzivali in predlagali ukrepe, ki zmanjšujejo revščino ter povečujejo vključenost vseh skupin prebivalstva v družbo.
Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
