Ljubljana, 7. februar 2021 – Trenutna vlada je v luči boja s korona krizo sprejela že osem protikoronskih zakonov s katerimi je na pomoč priskočila tako gospodarstvu kot posameznikom. Da gre za pravilno naravnane ukrepe, ki jih sprejema trenutna vlada je potrdil tudi nekdanji finančni minister Janez Šušteršič. Sam osebno bi v primeru ministra oklestil nekatere transferje ter bi s tem dal prednost zmanjšanju javnega dolga. Kljub vsemu je prepričan, da minister Andrej Šircelj uspešno sanira dolg države v primerjavi z drugimi državami, država pa ob tem izdatno skrbi za svoje prebivalce.
Janez Šušteršič je prepričan, da so ukrepi trenutne vlade prav zastavljeni in pomagajo tako gospodarstvu kot prebivalcem. Z njegovo oceno se strinjajo tudi ekonomisti Igor Masten, Matej Lahovnik in Anže Burger, ki so ob tem prepričani, da se je država bistveno bolje odzvala na krizo kot je to storila leta 2008 ob finančni krizi.
Kljub dejstvu, da se je vlada srečala s povsem novo situacijo se je po besedah Šuštaršiča zelo dobro odreagirala, vendar je imela pri izvedbi nekoliko težav, kar pripisuje pobalinskemu nagajanju opozicije.
Po besedah Janeza Šušteršiča je trenutna vlada zelo socialno naravnana, kljub vsemu pa bi sam vseeno oklestil nekatere transferje predvsem za skupine prebivalstva, ki jih kriza dohodkovno ni tako zelo prizadela. Hkrati bi izvajal načrte za čim hitrejšo sanacijo javnega dolga v naslednjih letih, a je prepričan da tudi sedanji minister Andrej Šircelj to izvaja. Da je potrebno sedaj po osmih socialno naravnanih protikoronskih paketih iti v smeri ukrepov, ki bodo pomenili izhodno strategijo je povedal tudi vodja vladne svetovalne skupine Matej Lahovnik.
»Naša ocena je, da bo druga polovica leta v znamenju res močnega okrevanja. Že spomladi se bo epidemiološka situacija zagotovo bistveno izboljšala, kar bo omogočilo sprostitev storitvenih dejavnosti. Denar bo nato začel spet krožiti, to pa bo prineslo oživitev tistih dejavnosti, ki so najdlje zaprte,« je dejal Lahovnik.
Da se Slovenija uspešno spopada s korona krizo kaže tudi dejstvo, da sta tako javni dolg kot brezposelnost v Sloveniji pod povprečjem Evropske unije. Napovedi kažejo, da naj bi bil povprečni dolg v Evropski uniji v naslednjih letih med 90 in 95 odstotkov BDP, med tem, ko napovedi za Slovenijo kažejo, da bo dolg znašal okoli 80 % BDP.
Več lahko preberete na spodnji povezavi.
