Na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so včeraj predstavili izsledke 2. faze procesa Strategije razvoja in uporabe spretnosti v Sloveniji ali Skills Strategy Slovenia. Na predstavitvi so bili prisotni minister dr. Jernej Pikalo, namestnica Direktorja za izobraževanje in spretnosti ter hkrati vodja Centra spretnosti OECD, Montserrat Gomendio, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, mag. Samo Hribar Milič ter podžupanja občine Jesenice Vera Pintar. Vse zbrane na predstavitvi je preko video povezave nagovorila tudi evropska komisarka za zaposlovanje, socialne zadeve, spretnosti in mobilnost delovne sile Marianne Thyssen.
Slovenija se v omenjenem procesu uvršča med deset držav, ki so uspešno zaključile 1. fazo in med tri države, ki so zaključile tudi 2. fazo preverjanja. Povejmo, da je v prvi fazi sodelovalo več kot 100 organizacij in več kot 120 posameznikov, v 2. fazi, ki je potekala od septembra 2017 pa je sodelovalo malo manj akterjev in sicer 70 organizacij in 90 posameznikov.
Minister je ob tem obljubil nekaj sprememb, ki bi jih naj uvedli s pomočjo izdelane analize OECD-ja: »V letu 2019 bomo pripravili celostno strategijo izobraževanja odraslih, ki ne bo le strategija našega ministrstva, temveč bo strategija vseh deležnikov.« Po njegovih besedah je potrebno sistem bolj smiselno povezati v celoto, ki bo dala rezultate. Opozoril je tudi na nižje kompetence in veščine odraslih v starostni skupini med 45-55 let v primerjavi s celotno populacijo, zato je potrebno vanje še posebej vlagati. Po besedah ministra nam tudi v primerjavi z drugimi državami EU in OECD ne gre najbolje, kar nam kaže tudi ta analiza, analiza PIAAC in še nekatere druge analize.
Iz Poročila lahko razberemo, da je v Sloveniji v zadnjem desetletju delež odraslih, ki niso vključeni v izobraževanje in usposabljaje ostalo pri 47 odstotkih. Kljub izboljšanju pismenosti v zadnjih dveh desetletjih je še vedno 31 odstotkov ljudi starih med 16 in 65 let na nizki ravni bralne in/ali matematične pismenosti. Prav tako je slovenski sistem za izobraževanje odraslih zelo odvisen od Evropskega socialnega sklada, kar ga izpostavlja določenim tveganjem. Prav tako bo morala država uvesti sistematični pristop, s katerim bi si deležniki ustrezno razdelili stroške razvoja spretnosti odraslih in s katerim bi lahko financiranje usmerili tja, kjer bi imelo večji učinek.
M.I.
