Tako Požareport kot Nova24TV poročata, da naj bi Evropsko sodišče za človekove pravice (ESČP) Slovenijo pozvalo, da pojasni razloge za trajanje obravnave primera zgodovinarja Jožeta Pirjevca oziroma Giuseppeja Pierazzija ter kolumnista in prodekana Evropske akademije znanosti in umetnosti Boštjana M. Turka. Po navedbah omenjenih časnikov naj bi bil primer na Ustavnem sodišču kar štiri leta in deset mesecev, kar bi lahko ESČP spoznalo kot kršenje Evropske konvencije o človekovih pravicah, hkrati pa podalo velik črni madež na delo sodnikov Rajka Kneza in Katje Šugman Stubbs.
Pritožbo na ESČP naj bi poslal Boštjan M. Turk, saj ga je Vrhovno sodišče oprostilo domnevne žalitve zgodovinarja Jožeta Pirjevca, Ustavno sodišče pa je lani poseglo v oprostilno kazensko sodbo, kar je v nasprotju s prakso Ustavnega sodišča. Večina ustavnih sodnikov je bila namreč mnenja, da je bil Turk žaljiv, kljub temu, da ni izrekel nobene laži. “Odločitev, da sojenje Pirjevec proti B. M. Turk vrne na prvo stopnjo po več kot desetletju, je napačna, pristranska ter hudo ideološko motivirana. V njej so tudi vsebinske in slovnične napake. Je v nasprotju s pravico in resnico. Primer bom prenesel v tujino,” je Turk takrat na Twitterju komentiral potezo ustavnega sodišča.
Pritožbo Turka na ESČP sta pripravila odvetnik Igor Marinšek in ustavni pravnik Jurij Toplak. Jurij Toplak je tudi pravnik, ki že več let opozarja, da sodniki na Ustavnem sodišču z dolgimi postopki kršijo Evropsko konvencijo človekovih pravic. Delo Ustavnega sodišča naj bi se upočasnilo tudi v času predsedovanja Rajka Kneza in tako nekateri postopki trajajo tudi več kot pet let. Rajko Knez je lani marca te navedbe v oddaji Odmevi (5. marec 2021) zavrnil in navaja, da naj bi postopki trajali leto in pol. Katja Šugman Stubbs pa je v Delu podatke o več kot pet let trajajočih postopkih označila za “absurdne insinuacije”, vendar ima ESČP na to temo s Slovenijo kar precej dela.
V primeru spora Turk-Pirjevec gre za zadevo, ko jo je Ustavno sodišče po enajstih letih vrnilo Okrožnemu sodišču Ljubljana in se nanaša na kolumno z naslovom Referenti in renegati. Kolumno je Turk objavil leta 2011 v Reporterju. Takrat je Turk Pirjevcu očital, da je “stopil v nenavaden tip renegatstva: svoje ime je poitalijančil, četudi za to niso obstajali nobeni zunanji razlogi ali pritiski. Storil je nasprotno od tega, kar je s primorskimi Slovenci počel fašizem. Enainšestdeset let po požigu Narodnega doma v Trstu je objavil eno svojih zadnjih del in ga suvereno podpisal (kot vse ostale v tistem času) z Giuseppe Pierazzi. Na svojem zgledu je tako potrdil ‘pravilnost’ fašistične raznorodovalne politike.” Vrhovno sodišče se je uprlo na dejstvo, da so navedbe Turka še v sprejemljivih okvirjih ustavne pravice do svobode izražanja ter pravice do svobode izražanja in obveščanja po Evropski konvenciji za človekove pravice
Celoten članek si lahko preberete tukaj.
Vir: Nova24TV
