Na spletni strani vemkajjem.si so objavili 7 izdelkov, ki jih boste po prebranem članku le še redko kdaj zaužili, če sploh še kdaj. Gre za vsakdanja živila, ki vsebujejo sestavine za katere si malokdo želi, da bi bile v njih.
- Čokolada
Ena od najbolj skrivnostnih industrij na svetu je slaščičarska, saj vsak proizvajalec skriva recepturo. Znano je, da za doseganje rahlosti in penaste strukture, dodajajo izdelkom želeju podobno snov, ki jo dobijo s kuhanjem ostankov kož in kosti krav ter prašičev. Poudariti je potrebno, da gre za odpadne snovi mesne industrije.
- Sladoled
Leta 2013 je revija Time razkrila, kako proizvajalci dosežejo omamni vonj vaniljevega sladoleda in takrat je čez noč v ZDA prodaja sladoleda padla za četrtino. Pomembna sestavina tega okusa sladoleda je bobrovina, ki je mešanica bobrovega urina in znoja s katerim označujejo svoje ozemlje.
Isto snov lahko najdete v parfumih in drugih snoveh, ki imajo poudarjen vonj vanilije.
- Pivo
Pri temnih vrstah piva ni težav, veliko večja težava so svetle vrste piv. Mnogi proizvajalci pivu dodajajo snov imenovano »isinglass«, ki jo pridobijo iz ribje kože. S tem dosežejo svetlejše in bistrejše pivo.
- Raznobarvni čokoladni bonbončki
Svetlo-rdečo barvo čokoladnih bonbončkov dosežejo z barvilom, ki je narejeno iz zdrobljenih nekaterih vrst žuželk. Za izdelavo tudi tukaj uporabljajo včasih živalsko želatino.
- Trdi raznobarvni bonbončki
Glavna sestavina teh bonbončkov sta sladkor in glukoza. Svetlečo barvo dosežejo z dodatkom »shellac«, ki ga pridobijo iz odpadnih las in živalskih dlak. Dlake so namreč hrana posebnim žuželkam, svetleči del pa so v resnici njihovi iztrebki.
- Konzervirane gobe
Za dosego ustrezne kvalitete konzerviranih gob proizvajalci le-tem dodajo 20 malih gosenic na 100 gramov gob. Tega jim namreč ne prepoveduje noben zakon, zato je uporaba gosenic nekaj povsem običajnega. Še več! Celo zaželene so, ker naj bi to bil dokaz, da so gobe užitne.
- Čips
Tudi pri nekaterih vrstah čipsa ne gre za pečen krompirček ampak koruzni zdrob in še kopico drugih kemikalij med katerimi je lahko tudi akrilamid, ki je dokazano rakotvoren.
