S predlogom zakona bodo s postopnim zvišanjem splošne olajšave davčno razbremenili dohodke iz dela. Zaradi dviga splošne olajšave bodo zavezanci tako prejeli bistveno višje neto dohodke so v skupnem sporočilu za javnost zapisali na Ministrstvu za finance in na Direktoratu za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov.
Razbremenitev bo postopna, saj se bo splošna olajšava tudi postopno zviševala, vse od višine 4.500 evrov do višine 7.500 evrov v letu 2025. Splošna olajšava za davčno leto 2022 bo tako znašala 4.500 evrov, za leto 2023 5.500 evrov, za leto 2024 6.500 evrov in za leto 2025 7.500 evrov. Dodatna splošna olajšava, ki je določena linearno in še dodatno razbremenjuje dohodke do višine 13.316 evrov letno, še vedno ostaja.
Z razbremenitvijo na področju dohodnine pridobijo tako podjetja kot tudi posamezniki.
Podjetjem se omogoča možnost zaposlovanja strokovnega, visoko izobraženega kadra, ki pozitivno vpliva na rast podjetja, s predlogom zakona se naslavlja problem visoke obremenitve dela, ki pa je še posebej visoka pri zaposlenih z višjimi dohodki. V podjetjih se z možnostjo višjih neto plač ob enakih stroških dela zagotavlja pozitiven vpliv na produktivnost in učinkovitost, kar je pri visoko izobraženem kadru posebej pomembno, saj se zmanjša možnost odliva najproduktivnejših v tujino.
S predlogom zakona podjetja pridobijo še dodatne vzvode za nagrajevanje svojih uspešnih zaposlenih, ki so ključni za razvoj podjetja.
Teoretični izračuni pri posamezniku, ki uveljavlja samo splošno olajšavo, pokažejo, da bo v posameznem letu glede na trenutno višino splošne olajšave, to je 3.500 evrov, dosegel naslednje razbremenitve:
1. z dvigom splošne olajšave na višino 4.500 evrov
Prejemniku minimalne plače se bo zvišal neto dohodek za približno 160 evrov letno, pri prejemniku povprečne plače bo neto dohodek višji za približno 260 evrov letno, zaposleni z dohodkom v višini dveh povprečnih plač bo imel na letni ravni 330 evrov višji neto dohodek in zaposleni z dohodkom v višini šestih povprečnih plač in je obdavčen danes s 50-odstotno stopnjo, ki pa se bo tudi znižala na 45 %, bo imel letni neto dohodek višji za 2.130 evrov.
2. z dvigom splošne olajšave na višino 5.500 evrov
Zaposlenemu z minimalno plačo se bo neto plača zvišala za 320 evrov letno, prejemniku povprečne plače za 520 evrov letno, prejemnik dveh povprečnih plač bo imel neto dohodek višji za 660 evrov letno in zaposleni s šestimi povprečnimi plačami bo imel neto dohodek višji za 2.580 evrov.
3. z dvigom splošne olajšave na višino 6.500 evrov
Neto dohodek pri prejemniku minimalne plače se bo zvišal za 480 evrov letno, prejemnik povprečne plače bo imel za 780 evrov višji letni neto dohodke, zaposleni z dvema povprečnima plačama bo imel na leto višji neto dohodek za 990 evrov in prejemnik šestih povprečnih plač bo imel neto dohodek višji za 3.033 evrov letno.
4. z dvigom splošne olajšave na višino 7.500 evrov
Zaposlenemu, ki prejema minimalno plačo se bo neto plača zvišala za okoli 640 evrov letno, zavezanec z dohodkom v višini povprečne plače bo imel neto plačo višjo za nekaj več kot 1.000 evrov letno, prejemnik dveh povprečnih plač bo imel na leto višji neto dohodek za 1.320 evrov in prejemnik šestih povprečnih plač bo imel letno za okoli 3.480 evrov višji neto dohodek.
S Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini primarno zasledujemo osnovni cilj, to je razbremenitev davčnih zavezancev. Preko razbremenitve visokega, strokovnega kadra pa bomo tako pomagali tudi podjetjem, da si bodo z zaposlovanjem tega kadra posredno zagotovila še dodatno okrevanje in ponovno rast po epidemiji COVID-19.
Vir: Ministrstvo za finance in Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov
Uredništvo
