V četrtek je bila Savinjska regija v znamenju vaje Potres – Zahodna Štajerska 2019. Na vaji so uprizorili okoliščine, ki bi jih povzročil potres z intenziteto osme stopnje po lestvici EM na območju zahodnoštajerske regije. STA je poročal, da so izsledki vaje pokazali na ustrezno usposobljenost štabov civilne zaščite v primeru takega potresa in bi lahko le-ti ustrezno ukrepali.
Poveljnik civilne zaščite za Zahodno Štajersko Janez Melanšek je v izjavi za medije povedal, da so analize vaje pokazale dobro odzivnost štabov civilne nesreče ob potresu, kar je še toliko bolj pomembno, saj gre za edino naravno nesrečo, ki se je ne more napovedati. Kljub vsemu so na vaji ugotovili nekaj pomanjkljivosti, ki so se pokazale predvsem pri vzpostavljanju zvez, a so skozi vajo zadeve uspešno reševali. »Tudi če bi se zgodil potres, bi bili odvisni od radijskega sistema zaščite in reševanja, saj bi bil problem v elektriki,« je dodal Melanšek.
V vaji je po besedah Melanška sodelovalo 200 pripadnikov različnih struktur sistema za zaščito in reševanje. V mesecu dni bo objavljeno tudi celotno poročilo omenjene vaje.
Vaja je predvidevala, da je epicenter potresa 55 kilometrov severovzhodno od Ljubljane, v kraju Podvin. Po prvih podatkih naj bi potres čutila večina prebivalcev Slovenije. Stopnja potresa je bila osme stopnje po evropski lestvici. Sam potres naj bi življenjsko ogrozil 237 ljudi v zahodnoštajerski regiji. V potresu naj ne bi bilo smrtnih žrtev, vendar je po prvih ocenah 149 stavb neuporabnih.
Najhuje je po simulaciji potres prizadel občino Žalec v kateri je popolnoma neuporabnih 36 stavb in delno neuporabnih 1456 stavb. V času potresa naj bi v teh stavbah bivalo okoli 4.000 oseb. Potres naj bi hude posledice pustil tudi v občini Celje, v kateri naj bi po podatkih aplikacije Potrog, ki meri lastno ranljivost objektov neuporabnih in začasno neuporabnih 1008 stavb. V času potresa naj bi v teh stavbah bivalo okoli 11.000 ljudi.
Potres je je močno prizadel tudi občine Prebold, Braslovče, Polzela in Velenje. Vaje so se udeležile javne službe za zaščito, reševanje in pomoč, regijske enote in službe civilne zaščite, organi, službe in nevladne organizacije. Z vajo so želeli preveriti učinkovitost in usklajenost rešitev v regijskih in občinskih načrtih zaščite in reševanja ob potresu. Prav tako so z vajo želeli ugotoviti kje so še pomanjkljivosti, morebitna neskladja in nedorečenosti v načrtih zaščite in reševanja ter jih skozi vajo tudi odpraviti.
