Na današnji dan pred 30 leti so potekale prve večstrankarske volitve v Sloveniji po drugi svetovni vojni, na katerih je zmagala koalicija DEMOS in Slovenijo popeljala v samostojnost.
Prve svobodne večstrankarske volitve po drugi svetovni vojni so se zgodile 8. aprila 1990 na cvetno nedeljo. Na prvih splošnih, neposrednih in tajnih volitvah sta nastopili tudi predhodnici Slovenske demokratske stranke, Socialdemokratska zveza Slovenije in Slovenska demokratična zveza. Obe stranki, takrat še zvezi, sta tvorili močno jedro Demokratične opozicije Slovenije, ki je pod vodstvom dr. Jožeta Pučnika tudi zmagala na volitvah.
Volivke in volivci so se na prvih večstrankarskih volitvah leta 1990 po dolgih letih enopartijskega režima končno lahko odpravili na svobodne volitve in oddali svoj glas več kot eni stranki. Pravne temelje za to je omogočil sprejem amandmajev k ustavi decembra 1989, s katerimi je takratna republiška skupščina uzakonila politične stranke, določila postopke izvolitve predsednika in članov predsedstva ter postavila volilni prag za vstop v skupščino na 2,5 odstotka. Vendar je treba ob tem opozoriti, da kljub prvim demokratičnim nastavkom, pod staro oblastjo ni bilo mogoče vpeljati čistega demokratičnega sistema. V začetku leta 1990 še ni bilo strank, ampak so bile zveze, volilo se je delegate, namesto poslancev in namesto parlamenta se je glasovalo za delegate za tridomno skupščino. Medijski prostor, tako kot še danes, ni bil uravnotežen, zato se je Demos zanašal na volilno kampanjo, ki je potekala od vrat do vrat. Vse nastale okoliščine so seveda vplivale na rezultat volitev.
Volitve v takratno 240-člansko tridomno skupščino so potekale v več delih: 8. aprila 1990 so volivci izbirali 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin, 12. aprila pa še 80 delegatov zbora združenega dela. Volitev se je udeležilo 83,5 odstotka volivcev, na njih pa je s 54,8 odstotka glasov zmagala koalicija novo nastalih demokratičnih opozicijskih strank. Demos je dobil 47 mest od 80 v družbeno političnem zboru, 51 mest od 80 v zboru občin, najslabši rezultat pa je Demos izbojeval v zboru združenega dela, kjer je dobil zgolj 29 mest od 80. Ravno pri volitvah v zbor združenega dela takratne skupščine se je pokazalo razmerje neenakopravnosti med starimi in novonastalimi političnimi organizacijami. Stare politične organizacije, preoblečene v novo podobo, so namreč lahko delovale povsod, v vseh organizacijah, v javni upravi, medtem ko novonastale zveze tega privilegija niso imele. Omeniti je treba, da je zaradi stare sestave volilnih organov in nekaj zmede ob velikem številu strank, prišlo tudi do ogromne množice neveljavnih volilnih lističev. Demos tudi ni imel nadzora na vseh voliščih, tako da, čeprav so bile volitve napram predhodnim, enostrankarskim, demokratične, ne moremo reči, da so bile poštene. Največ glasov znotraj demokratične koalicije je dobila SKD, s čimer so si pridobili pravico Peterletovega mandatarstva.
Predvolilni program DEMOS-a je slonel na dveh ključnih točkah: demokratizacija in osamosvojitev. Slednjo je Demos več kot uspešno izpeljal, saj je Slovenijo popeljal na plebiscit in v vojni za Slovenijo plebiscitarno odločitev slovenskega naroda tudi uspešno ubranil pred agresorsko JLA. Nekoliko se je zataknilo pri uvajanju polnopravne demokracije, saj so po dokaj hitrem razpadu koalicije Demos leta 1992, vajeti v roke dobile stranke, ki so v glavnem nastale iz nekdanjih družbenopolitični organizacij, ki so bile podrejene Zvezi komunistom. Zaradi neprekinjenih in močno utrjenih podtalnih vezi s starim totalitarnim sistemom, se v naši državi po 30 letih prvih svobodnih volitev, še vedno bije bitka pri uveljavitvi demokratičnih vrednot in vladavine prava.
Še danes je pogosto slišati, da je razvoj demokratičnih procesov omogočila z oblasti sestopajoča partija, kar je globoko potvarjanje zgodovinskih dogodkov in prisvajanje tujih zaslug. Zato je še kako na mestu ponoviti besede vodje takratne koalicije Demos dr. Jožeta Pučnika, ki je že pred volitvami aprila 1990 dejal, naj si komunisti ne jemljejo zaslug za demokratizacijo in da volitve niso darilo tedanje oblasti ljudstvu. Prve večstrankarske volitve po letu 1945 so bile namreč plod zahtev različnih civilnodružbenih pobud po odpravi enopartijskega monopola, uvedbi političnega pluralizma, vladavine prava in varstva človekovih pravic ter tržne ekonomije. Slovenski »pomladniki« so ob koncu 80ih let prejšnjega stoletja jasno in odločno izražali željo slovenskega naroda po samostojni in neodvisni državi. Osamosvojitev Slovenije izpod totalitarnega jarma je bila ena izmed ključnih zahtev pomladnega gibanja in je odražala stanje duha v takratni slovenski družbi.
Volitve 8. aprila 1990 so prinesle zmago demokratični koaliciji Demos in so predstavljale prelom s politično diktaturo. Pred 30 leti smo prestopili prag enopartijskega sistema in vstopili v sistem parlamentarne demokracije ter, vsaj tako smo mislili, pustili okove totalitarnih vzorcev v preteklosti. V kriznih in težkih časih, ko bijemo bitko z zahrbtnim sovražnikom, pa se je žal pokazalo, da nam še po 30 letih parlamentarne demokracije primanjkuje demokratične tradicije in kulture ter politične strpnosti in enotnosti.
Vir: SDS
