Predsednik vlade Janez Janša gost AmCham Poslovnega zajtrka: Brez gospodarskega okrevanja ne bo dobre prihodnosti in stabilizacije

V pogovoru s predsednikom vlade so udeleženci spregovorili o strateškem pogledu na gospodarstvo in priložnosti za razvoj, o ključnih izzivih in pomembnih reformah za Slovenijo, o Sloveniji in njeni vlogi v EU, tudi v luči predsedovanja. V pogovoru so se dotaknili tudi transatlantskega sodelovanja.

“Trenutno je naš cilj, kar se sliši kot fraza po celi Evropi, okrevanje in povečanje odpornosti,” je uvodoma povedal premier in dodal, da je treba priznati, da je Slovenija po konkurenčnosti v zadnjih letih napredovala po majhnih korakih in smo preko 30. mesta na svetovni lestvici konkurenčnosti. “A po potencialih, ki jih imamo kot nacija in kot država, bi lahko bili boljši brez kakšnih,” je poudaril premier. Dodal je, da je mogoče opaziti tudi velik razkorak med tem, kako se je gospodarstvo oziroma zasebni sektor v tridesetih letih samostojnosti prilagajal modernim časom, in kako se je prilagajalo podporno okolje. “Kar se tiče gospodarstva, je bilo zelo malo zaostanka, ker so podjetja na globalnem in evropskem trgu morala preživeti tudi v času gospodarske krize. Ko pa gre za podporno okolje, pa je ta zaostanek velik,” je dejal premier in nadaljeval: “Tretjič vodim vlado, a žal administracija, ki smo jo dobili v roke marca letos je najslabša doslej v povprečju, celo slabša od tiste, ki smo jo kot Demosova vlada podedovali. Zakaj? Ker se je vodila politika, ko se je v tem sektorju funkcioniranja države uveljavila uravnilovka,” je dejal premier in nadaljeval, da je prva vlada Janeza Janše načrtno izobraževala mlade v okviru predsedovanja EU, ki pa so nato odšli v tujino, saj so bili preveč konkurenčni za naše okolje. “Naš prvi cilj, če govorimo o strategiji, pa je zmanjšati razliko, to je, da bo javni sektor nekje na nivoju časa in bo podporno okolje za gospodarstvo,” je poudaril premier in izpostavil, da so v javnem sektorju tudi sposobni ljudje in ljudje, ki se trudijo, ki delajo preko tega, kar so plačani, “a večina se prilagaja neki uravnilovki.” Ob tem je še dejal, da je včeraj že zasedala svetovalna skupina, ki preučuje plačni sistem.

Predsednik vlade je v nadaljevanju pohvalil slovensko gospodarstvo za ravnanje v pomladnem delu epidemije s koronavirusom. “Slovenija je ena redkih držav, ki ni grobo zaustavljala industrije v pomladanskem času epidemije. Povsod, kjer so se lahko organizirali v skladu z novimi razmerami, je delo potekalo normalno in zaradi tega so ekonomske posledice epidemije v Sloveniji vsaj za kakšen odstotek blažje kot v povprečju v Evropi,” je dejal premier. Ob tem je poudaril, da je v prvih šestih mesecih izvoz padel le za nekaj odstotkov, izvoz pa je zelo velik generator BDP. “Ko pogledamo epidemiološko sliko po sektorjih, vidimo, da je bila slovenska industrija najbolj resno organizirana,” je še poudaril premier in nadaljeval, da se je dobro organizirala tudi večina storitvenega sektorja. “Seveda so bili prizadeti tudi nekateri sektorja gospodarstva, ki so bili zaustavljeni, torej nekatere storitve, industrija dogodkov, in sedaj te probleme naslavljamo posebej,” je poudaril predsednik vlade. Ne glede na to je premier Janša mnenja, da je spomladansko dogajanje v gospodarstvu ob epidemiji znak, da je gospodarstvo v Sloveniji zdravo.
Na vprašanje o tem, kaj je pred nami sedaj v jeseni, je premier dejal, da “smo spomladi povedali, da bomo lahko jeseni brez večjih restrikcij preživeli, dokler ne bo učinkovitega zdravila in cepiva za vse, če bomo v tem času uspeli izdelati in uporabljati digitalno aplikacijo za opozarjanje pred okužbami. Še vedno je ta aplikacija prostovoljna.” Obvezna aplikacija bi po besedah predsednika vlade funkcionirala, če bi bila narejena na evropski ravni in bi tudi omogočala normalno prehajanje meja, “vendar tega nimamo.” “EU se ni uspela dogovoriti za to aplikacijo, preveč je ovir za varovanje zasebnosti, kar je smešno, ker večina aplikacij, ki jih imamo na naših pametnih telefonih, pobere več osebnih podatkov, kot aplikacija za ščitenje pred koronavirusom,” je poudaril premier. “Veliko restrikcij ne bi bilo potrebnih, če bi imeli vsi naloženo aplikacijo in če bi se ukrepi dpsledno upoštevali,” je menil premier, ki na vprašanja, zakaj ob večjem številu okuženih še ni razglašena epidemija, odgovarja, da kritična številka ni število okuženih, ampak število zasedenih bolniških postelj. ” Kritična meja so kapacitete slovenskega zdravstva,” je dejal Janša in dodal, da so v tem trenutku zadeve obvladljive. Prav tako je v nadaljevanju še poudaril, da smo “ena prvih držav v Evropi, ki je izdelala model, kakšni bodo načrt in ukrepi za naprej, glede na dogajanja, tako da bodo stvari bolj predvidljive.” Ob tem je javno predstavitev načrtov napovedal v kratkem.

Premier je tudi dejal, da zaenkrat ne kaže, da bi gospodarsko okrevanje trajalo še leta, kot nekateri napovedujejo. “Slovensko in evropsko gospodarstvo sta v bistveno boljši kondiciji kot leta 2009 ali 2008. Takrat so bile tudi banke izrazito prizadete in je veliko davkoplačevalskega denarja šlo za sanacijo bank, tokrat pa banke sodelujejo pri reševanju situacije z odlogom plačil, s kreditiranjem, ker so likvidne, torej ne gre samo za ukrepe s strani države, ampak tudi za ukrepe s strani finančnega sektorja, zato je situacija bistveno bolj ugodna,” je dejal predsednik vlade in dodal, da smo tudi zaradi dobrega rezultata julijskega Evropskega sveta, ki je vsaj za letos rešil situacijo v evropskem gospodarstvu, lahko za prihodnost optimistični. “Slovensko gospodarstvo bo zagotovo videlo priložnosti v razpisih za evropska sredstva, večji problem pa je podporno okolje, ki ga je treba usposobiti tako, da bo v duhu časa, v katerem živimo,” je še povedal premier in poudaril, da moramo biti sposobni obdržati lastno znanje doma in tudi privabiti tuje znanje. Izrazil je tudi, da je socialni dialog v Sloveniji na žalost predvsem glas tistih, ki nasprotujejo kakršnikoli spremembi in je močnejši kot glas tistih, ki se zavedajo realne situacije.

V zvezi s črpanjem evropskih sredstev je premier Janša še dejal, da je ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo izredno naklonjeno sodelovanju z gospodarstvom in da je pomembno, da se gospodarstvenike k sodelovanju povabi že sedaj, ko se delajo in oblikujejo kriteriji ter načrti. Po njegovem mnenju bo brez sodelovanja v tej fazi veliko priložnosti zamujenih. “Po eni strani govorimo o digitalni Evropi o digitalizaciji, ko pa pogledaš prakso, pa se je evropski denar doslej investiralo predvsem v izgradnjo kolesarskih stez,” je dejal premier. Ob tem je dodatno poudaril, da seveda s tem ni nič narobe, a da bi po njegovi oceni večina evropskih sredstev morala iti v raziskave in razvoj, v to, da bi se v konkretnem podjetju nek izdelek naredil bolje, z manjšimi stroški, z več avtomatizacije. Po oceni predsednika vlade bi moralo gospodarstvo imeti tudi več povezav z znanstveno raziskovalnim sektorjem, ki bi moral biti v ta del družbe bolj vpet.

Na vprašanje o tem, ali bi se za evropske projekte lahko oblikovalo tudi neko zasebno partnerstvo, pa je premier dejal, da “praksa kaže, da kjer je neposredni interes, zasebni vlagatelj, potem se projekt izpelje bolj racionalno in hitreje in doseže svoj namen, kjer pa tega ni, kot vidimo iz prakse zadnjih dveh večletnih finančnih okvirjev, se marsikateri projekt izpelje za to, da se počrpajo evropska sredstva. A menim, da uspeh ni, da se denar porabi, in da nekaj dobro izpade na grafikah in statistiki, ampak da bi moral biti naš cilj, da se sredstva investirajo produktivno, torej, da od tega nekaj je, in to je lažje, kadar je zraven neposreden gospodarski interes.”

Kar se tiče vlaganja v delnice in v razvojne projekte ter občinske in državne obveznice, je premier dejal, da se o tem razpravlja ne le v Sloveniji, temveč tudi v drugih evropskih državah. “Denar, ki so ga ljudje privarčevali, se je v času koronakrize povečal, saj se ni trošilo. Sedaj pa je treba obnoviti zaupanje glede vlaganja v državne obveznice in ljudem predstaviti varnost teh naložb,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša.

V nadaljevanju pogovora je predsednik vlade spregovoril tudi o demografskem skladu. “Zagotovo se ne bomo lotevali celovite pokojninske reforme, saj za to ni časa, bomo pa naredili marsikaj, da se bo stanje v pokojninski blagajni izboljšalo in da se bo pritisk na živo delo razbremenil,” je poudaril predsednik vlade Janez Janša. Demografski sklad je ocenil kot okvir, na podlagi katerega državno premoženje ne bo več kopnelo, saj bodo vzpostavljena ustrezna merila in kriteriji. “O demografskem skladu govorimo že 15 let, tokrat pa smo prvič prišli do dogovora, da se to poenostavi, racionalizira in naredi transparentno, zakon pa je tudi že pripravljen,” je še povedal predsednik vlade, ki je obenem tudi opozoril, da ob sedanjem upravljanju državnega premoženja država izgubi okoli 50 milijonov evrov. “Prav zaradi razdrobljenosti državnega premoženja gre veliko denarja v prazno,” je poudaril predsednik vlade.

Ko je bilo govora o zunanji politiki je premier dejal, da se “ne želimo spuščati v sizifove debate, kaj je jedrna Evropa, kaj ni, kaj je višegrajska skupina in kaj francosko-nemški vlak. Cilj Slovenije je, da se Evropska unija ohrani. V tem trenutku Evropa potrebuje stabilizacijo, po vseh teh šokih, po brexitu, koronavirusu, razpravah o novi pogodbi, … ki jih je preživela. Tudi na nivoju Evrope je treba zagotoviti okrevanje in odpornost. Zato smo že v začetku spomladi v program nemško-portugalsko-slovenskega tria vpisali dve prioriteti, to je izdelava evropskega strateškega načrta za obrambo pred pandemijo in obrambo pred kibernetskimi napadi,” je povedal premier in nadaljeval, da je interes Slovenije, da je Evropa varna, da se razvija naprej, da ostaja v okvirjih, ki so za Slovenijo ugodni, to je v okviru Lizbonske pogodbe.

Predsednik vlade Janez Janša je spregovoril tudi o digitalnem davku. “Za Evropo je to bolj ključno kot se je doslej govorilo. Vsi IT velikani ustvarjajo dobiček v Evropi, pretaka pa se v Kalifornijo. Nobena posamična država tega ni sposobna sama rešiti in urediti, potrebujemo EU, potrebujemo skupno mizo, kjer se bosta EU in ZDA pogovorili o tem. Mislim tudi, da bodo prihodnja leta pokazala, da bo svet še vedno globalen, bo pa v področjih in sferah, ki so se izkazale za kritične, prišlo do dodatnih omejitev,” je ocenil premier.
“Tako v interesu Evrope in Slovenije je, da so transatlantski odnosi dobri,” je dejal predsednik vlade Janez Janša in dodal, da so zanj ZDA še vedno enako pomemben dejavnik kot pred 30 leti, ko je Slovenija nastajala. “Strateško gledano Evropa in ZDA predstavljajo neko celoto v vrednotnem in gospodarskem smislu, vsaj ko gre za ključne sektorje, umetno inteligenco in kar vidimo kot digitalno zelen prihodnost,” je povedal premier in dodal, da gre v mnogih delih in sektorjih za povezano celoto, “in to dejstvo bo narekovalo številne odnose tudi v prihodnje.”

“Slovenija se ne vidi v konfliktu med Evropo in ZDA, temveč tudi naše zavezništvo v okviru Nato jemljemo resno in tudi dosedanja zgodovina je že pokazala, da Evropa, ko gre za najbolj kritične trenutke, na nek način lahko računa na ZDA,” je povedal predsednik vlade. Ob tem je bil tudi mnenja, da se mora Evropa postaviti na lastne noge, ko gre za varnost v soseščini. “Ne moremo pričakovati, da bo Amerika reševala razmere v Libiji in vprašanje ilegalnih migracij na evropskih tleh, to je domača naloga, ki jo mora opraviti Evropa. Verjetno tudi Amerika ne pričakuje, da bo Evropa pomagala pri težavah v Pacifiku, saj je to domača naloga, ki jo morajo opraviti Američani sami,” je povedal premier Janša.

Premier je ob zaključku pogovora še dejal, da je vlada, kadarkoli jo je vodil, opoziciji vedno ponudila priložnost za sodelovanje. “Nikoli nismo nikogar izključevali,” je spomnil. Ob vprašanju enotnosti v Sloveniji, ki je obstajala že pred 30 leti, pa, da je še vedno prisotna. “Pri strateških vprašanjih bomo zagotovo poenoteni. Če bi ljudi danes vprašali, ali bi bili samostojni, ali bi bili člani EU ali člani Nata ne dvomim v izid glasovanja. Če pa bi ljudi vprašali o demografskem skladu, ali o tujih investicijah ali gospodarski rasti, pa dvomim, da bi bili enotni,” je še povedal predsednik vlade Janez Janša.