Predsednik vlade Janez Janša: Ključni besedi krize covid-19 sta znanost in solidarnost

Janez Janša | Avtor Kabinet predsednika vlade

Predsednik vlade Janez Janša je v današnjem video nastopu kot eden glavnih govornikov nagovoril 71. zasedanje Regionalnega odbora Svetovne zdravstvene organizacije (SZO), ki poteka v virtualni obliki med 13. in 17.9. Osrednja tema zasedanja, ki se ga udeležujejo predstavniki 53. držav članic evropske regije SZO,  je spopadanje s pandemijo COVID-19 in določitev smeri za nadaljnje aktivnosti.

Predsednik vlade je v govoru poudaril vlogo Slovenije v globalnem zdravju in predstavil donacije cepiv v okviru mehanizma COVAX (BiH, Egipt in Kapverdski otoki). S tovrstnimi donacijami bo Slovenija nadaljevala tudi v prihodnje. Prav tako je opozoril na pomen pripravljenosti in učinkovite odzivnosti na bodoče zdravstvene krize. Zdravje je tudi eno od prioritetnih področij v okviru osrednje slovenske zunanjepolitične prioritete: Zahodnega Balkana. Predsednik vlade je v govoru omenil, da Slovenija pozorno spremlja zdravstveno stanje v regiji in podpira pobudo Regionalnega odbora SZO za Evropo – zdravstvenega načrta SZO za Zahodni Balkan za obdobje 2021 – 2025. Prav tako je podprl ustanovitev Panevropske komisije za zdravje in trajnostni razvoj, ki jo vodi profesor Mario Monti.

Predsednik vlade je zaključil s poudarkom na pomenu znanosti in solidarnosti v boju zoper COVID-19. Zdravstveni sistemi, ki so zaradi pandemije prebrodili številne težave in ovire, potrebujejo robustne in odporne investicije in inovacije.

V nadaljevanju objavljamo celoten nagovor predsednika vlade:

Vaše visočanstvo kronska princesa, soproga danskega prestolonaslednika,
generalni direktor dr. Tedos,
direktor Regionalnega urada za Evropo dr. Kluge,
predsednica regionalnega odbora Ogerta Manastirliu,
spoštovani ministri in delegati, gospe in gospodje.

Leto in pol je minilo, odkar je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila pandemijo covida-19. Boj proti pandemiji je še vedno ena ključnih prednostnih nalog po vsem svetu, zato je zdravje zelo pomembna točka na političnem, varnostnem in gospodarskem dnevnem redu. Zdravstvena kriza je pokazala, da se moramo še veliko naučiti, če želimo v prihodnosti premagati podobne izzive.

Da bi določili izvor virusa, je potrebna celovita in pregledna preiskava v Wuhanu. To nam bo pomagalo pridobiti podatke, potrebne za prepoznavanje in preprečevanje prihodnjih pandemij.

Na pragu četrtega vala pandemije se ne spopadamo le z neenakim dostopom do cepiv, temveč tudi z napačnimi informacijami ter nezaupanjem v cepljenje, kar je privedlo do nezadostne precepljenosti in preprečuje vrnitev v normalno življenje.

Slovenija je z donacijo 500.000 EUR za instrument COVAX prispevala k svetovnemu zagotavljanju dostopa do cepiv. Zlasti je bila učinkovita pri razpošiljanju cepiva na prebivalca, saj je Bosni in Hercegovini, Egiptu ter Zelenortskim otokom podarila skoraj 450.000 odmerkov, ta prizadevanja pa bo nadaljevala, dokler bo to potrebno.

Ker je Zahodni Balkan ena od prednostnih nalog zunanje politike slovenskega predsedovanja, temu delu Evrope na vseh področjih namenjamo posebno pozornost in toplo pozdravljamo Načrt za zdravje na Zahodnem Balkanu za obdobje 2021–2025, pobudo, ki jo vodi Regionalni urad Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo. Strateške naložbe v zdravstvo bodo zagotovo prispevale tudi k uspešni uresničitvi načrtov za druge naložbe v regiji.

Živimo v času, kakršnega v zgodovini človeštva še ni bilo. Glede posledic pandemije in prihodnjih izzivov v zdravstvenem sektorju je še vedno veliko neznank. Covid-19 je še vedno velika nevarnost, saj ogroža življenja in dobro počutje ljudi, zlasti ranljivih skupin.

Vendar nikoli ne smemo izgubiti zaupanja v človeštvo. Ključni besedi krize zaradi covida-19 sta znanost in solidarnost. Z združevanjem svojih znanstvenih in tehnoloških zmogljivosti smo se uspeli zelo hitro odzvati, vendar za dolgoročno zmago v tem boju zdaj potrebujemo solidarnost na svetovni ravni. Zdravstveni sistemi, ki so bili pod velikim pritiskom, zdaj potrebujejo znatne naložbe in inovacije, da bi postali trdnejši in odpornejši. Da bi se to zgodilo, moramo mi – predsedniki vlad in finančni ministri – zdravstvo postaviti še višje na dnevni red. Toplo pozdravljam pobudo Regionalnega urada Svetovne zdravstvene organizacije za Evropo za ustanovitev posebne vseevropske komisije za zdravje in trajnostni razvoj. Pomembno je, da bo poročilo komisije, ki je bilo predstavljeno prejšnji teden, predstavljeno tudi na srečanju G-20 in drugih forumih, na katerih se na svetovni ravni razpravlja o prednostnih nalogah na področju financiranja.  Zdaj je čas za porabo, da bomo lahko v prihodnosti prihranili.

Predsednik Vlade RS