Predsednik vlade Janez Janša se je včeraj v Bruslju udeležil vrha zveze NATO, ki je vsebinsko osredotočen na proces NATO 2030, v prihodnost usmerjeno agendo, ki se osredotoča na prilagajanje Nata na nove izzive. Med slednje spadajo: odnosi z Rusijo, terorizem, kibernetski napadi in prebojne tehnologije, vzpon Kitajske ter varnostne posledice podnebnih sprememb. Vrha se je s strani slovenske vlade udeležil tudi podpredsednik vlade in minister za obrambo mag. Matej Tonin.
Predsednik vlade Janez Janša je ob prihodu na vrh zveze NATO v izjavi za medije dejal, da Slovenija letos praznuje 30–letnico samostojne države Slovenije, kar po njegovem mnenju ne bi bilo mogoče brez zmage zveze NATO v hladni vojni. “Slovenija se je priključila zvezi NATO, ker smo čutili, da delimo skupne temelje vrednote.” Te so po mnenju predsednika vlade jedro Severnoatlantskega zavezništva, česar se je potrebno zavedati v pogovorih o njegovi prihodnosti. Za prihodnost zavezništva je, kot je dejal predsednik vlade, pomembna tudi širitev. “Če se ne bo širil Nato, se bo širil nekdo drug, kar pa ne more prispevati k svetovnemu miru in stabilnosti.” Govoriti o širitvi pomeni povabiti k sodelovanju vse tiste demokratične države, ki so v bližini in, ki se želijo priključiti zavezništvu. Širitev pomeni tudi povabiti druge partnerje, svobodne in demokratične države, ki delijo skupne temeljne vrednote in si želijo tesnejšega sodelovanja z zavezništvom.
V nadaljevanju izjave je predsednik vlade poudaril, da moramo za dosego temeljnih ciljev podpreti vse skupne napore za zagotovitev tehnoloških prednosti držav članic zveze NATO, še posebej na področju vojaške tehnologije. “Biti moramo vsaj eno generacijo naprej.” Le tako bomo po mnenju predsednika vlade dovolj močni za glavni cilj, to je svetovni mir.
Poudaril je tudi, da se je svet v zadnjih treh desetletjih spremenil, da so se spremenile grožnje ter, da je Kitajska ključni izziv za NATO. “Če hočemo, da v prihodnjih desetletjih svet ne bo soočen z novo usodno oborožitveno tekmo ali vročim konfliktom, se mora NATO tega zavedati in ostati močan.” Le tako bo upoštevan partner v pogovorih in bo lahko dosegel dogovore, ki bodo ohranjali svetovni mir. Poudaril je tudi, da Slovenija v preteklosti v finančnem smislu ni izstopala pri prispevanju v skupno blagajno, vendar se je trend v mandatu te vlade spremenil. Pri tem gre predvsem za Zakon o dolgoročnih investicijah v slovensko vojsko, na podlagi katerih bo Slovenija bistveno povečala kapacitete lastne obrambe in bo na tej podlagi sposobna resnega sodelovanja s partnerji v okviru NATO. “Zavedamo se, da je zavezništvo nekaj, kar deluje v obe smeri. Če mi pričakujemo od drugih, da bodo povečevali obrambne proračune, za to, da bodo lahko zagotavljali tudi našo varnost, po tem moramo tudi mi opraviti svojo domačo nalogo.” Slovenija zastavljenih ciljev, ki jih je NATO določil že leta 2014, ne bo mogla doseči. “Leta 2030 bo Slovenija tista članica NATO, ki bo lahko s ponosom rekla, veseli smo, da vi skrbite za našo varnost, vendar lahko tudi mi v enaki meri poskrbimo za našo skupno varnost”, je izjavo za medije zaključil premier.
Predsednik vlade Janez Janša je v Bruslju opravil tudi dvostranske pogovore. Najprej se je ob robu vrha zveze NATO srečal s predsednico Vlade Islandije Katrín Jakobsdóttir, s katero sta spregovorila predvsem o prioritetah predsedovanja Slovenije Svetu EU in odnosih EU – Islandija. Sledilo je srečanje s predsednico Vlade Kraljevine Norveške Erno Solberg, ki je bilo prav tako prvenstveno namenjeno predstavitvi prioritet predsedovanja Slovenije Svetu EU. Dotaknila pa sta se tudi odnosov EU – Norveška. Predsednik vlade se bo danes v Bruslju sestal tudi s predsednikom Vlade Republike Severne Makedonije Zoranom Zaevom in mu predstavil prednostne naloge predsedovanja Republike Slovenije Svetu EU, vezane predvsem na Zahodni Balkan.
