Predsednik vlade Janez Janša se je po sodelovanju na hrvaški konference o turizmu, z naslovom Tourism365, kjer je skupaj s hrvaškim predsednikom vlade Andrejem Plenkovićem nastopil na panelu voditeljev, z gostiteljem sestal tudi na dvostranskih pogovorih. Po srečanju je predsednik vlade v izjavi za medije Hrvaški čestital za dobro organizacijo današnjega dogodka, pa tudi za turistično sezono, ki je, tudi kar se tiče obiska turistov iz Slovenije v poletni sezoni bila rekordna. “To dokazuje, da se da tudi v času COVID z dobro organizacijo ponovno zagnati nekatere dejavnosti, ki so bile prizadete. Pričakujemo, da bomo tudi mi na enak način uspeli zagnati zimsko turistično sezono in se veselimo obiska hrvaških gostov,” je dejal premier in dodal, da kot je bilo rečeno tudi na tej konferenci, “obstajajo, kar smo oboji skupaj v EU, še številne neizkoriščene priložnosti tudi na področju turizma, kjer se da kombinirati letno in zimsko sezono.
“Kot je Hrvaška dokazala v poletni turistični sezoni v času omejitev, se z uporabo PCT pogojev in digitalnim certifikatom da omogočiti delovanje dejavnosti, ki so bile še v lanskem letu v času epidemije prizadete, zaustavljene, ali pa močno omejene,” je dejal predsednik vlade.
“Kar se tiče ostalih tem, gre za nadaljevanje dialoga, kjer ne obravnavamo samo bilateralnih vprašanj ampak zavzemamo stališče do pomembnih evropskih tem, to je še posebej pomembno in dragoceno v času, ko Slovenija vodi Svetu EU, ko imamo na mizi številne težke dosjeje, okrog katerih potrebujemo posvetovanja in tudi zavezništvo čim več držav, da na koncu dosežemo dobre kompromise,” je poudaril premier. Povedal je še, da je z vidika turizma, zelo pomembno, da Hrvaška čim prej vstopi v schengensko območje in v evropsko monetarno unijo, to sta dve zadevi, ki ne zadevata samo formalnosti tega, kar je interes oziroma prizadevanje obeh vlad, gre za dve področji, pri tem pa gre tudi za neposredne interese državljank in državljanov obeh držav, nenazadnje tudi vseh članic EU, ker te stvari tudi njim olajšujejo življenje. Ko gre za večjo varnost in tudi ko gre za dobrobit vseh.
Na novinarsko vprašanje glede incidenta, ko so anonimni posamezniki na grob način s palicami odganjali migrante iz zelene meje in kako namerava Slovenija reševati problem ilegalnih migracij, je premier dejal, da je zaenkrat meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško še vedno schengenska meja. “To ni zunanja meja EU in naša želja je, da se zunanje meje EU in schengenske meje čimprej uskladijo. Neracionalno in krivično je do držav, ki so že izpolnile pogoje, da vstopijo v schengensko območje, da še vedno čakajo politično odločitev,” je dejal premier. Glede incident, ki ga je omenil novinar, je dejal, da ne pozna podrobnosti, incident tudi ni odmeval na zadnjem vrhu EU. “Ne spomnim se nikogar, ki bi ga omenjal, niti s strani medijev, niti s strani predstavnikov EU. Žal se to dogaja, še vedno nimamo, ko govorimo o EU, tistih mehanizmov, ki jih potrebujemo, da zaščitimo ne le schengensko, ampak tudi zunanjo mejo. Trenutno je v proceduri akt o migracijah s šestimi zakonodajnimi akti in tukaj gre za znatno kvalitetno ureditev schengena, pa tudi varovanje zunanjih evropskih meja;” je dejal predsednik vlade in dodal, da se Slovenija trudi, da bi pripeljali naprej ta postopek, bo pa velik uspeh, če bomo uspeli sprejeti vsaj nekaj aktov iz tega paketa. “Ključno je, da pridemo do formalno jasne razmejitve med begunci in ilegalnimi migracijami in da se to upošteva na vseh zunanjih mejah EU,” je dejal predsednik vlade.
Na vprašanje, da je Hrvaška glede reševanja ilegalnih migracij ves čas tarča napadov, je premier dejal, da je “naš cilj je, da se ustvari situacija, ki bo onemogočala ilegalne migracije.” “Tudi BiH mora prevzeti del odgovornosti, da se problema ilegalnih migracij ne skuša zmanjševati ali reševati tako, da se ga prepošlje drugam,” je dejal predsednik vlade. Dodal je, da je ena od velikih težav, zaradi katerih prihaja do različnih situacij, ta, da ponekod ni jasne meje med nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo s humanitarno pomočjo migrantom, in tihotapci ljudi. “Ponekod gre za precej usklajeno dejavnost. Slovenska Policija je letos obravnavala in razbila 150 podobnih mrež. Vse niso bile neposredno povezane z nevladnimi organizacijami, nekatere pa so bile. Treba je biti tudi zelo previden ob takšnih dogodkih, ki so včasih namerno lansirani v javnost, lahko tudi sprovocirani, zato da bi se zakrila kriminalna dejavnost tihotapljenja ljudi. Samo na Balkanski poti se v zvezi s tem letno obrača deset milijard evrov,” je dejal predsednik vlade.
Glede vprašanja ribičev, pa je predsednik vlade dejal, da je o tem s hrvaškim predsednikom vlade danes tekel pogovor, da so tudi bili predstavljeni določeni predlogi, o rešitvah pa v tem trenutku še ni govoril. Je pa predsednik vlade poudaril, da je v ospredju interes reševanje težav ljudi, ki so vpleteni v to situacijo.
Vir: Kabinet predsednika Vlade Republike Slovenije
