Predsednik vlade Janez Janša je danes sodeloval v intervjuju za BBC World service. Največji del pogovora je bil namenjen obisku predsednika slovenske, češke in poljske vlade v Kijevu.
Uvodoma je predsednik vlade povedal, da so skupaj s poljskim in češkim predsednikom vlade potovali čez Zahoden del države in da je bilo iz vlaka razvidno, da se tudi ta del države ob ukrajinsko poljski meji pripravlja na vojno, čeprav je precej daleč od trenutnih bojišč. ” Sam vseeno mislim, da Rusija ne bo prišla tako daleč,” je dejal predsednik vlade.
V nadaljevanju je dejal, da so se pogovori z ukrajinskim vodstvom vrteli o pomembnih temah, predvsem o sankcijah, pomoči Ukrajini, vojaški pomoči, o prihodnosti Ukrajine po vojni in o okvirjih za trajen mir. “Prinesli smo osnutek načrta OECD, kako pomagati Ukrajini po vojni. Načrt je ambiciozno zastavljen, a v tem trenutku je najbolj pomembno, kako pomagati Ukrajini, da se branijo. Šele ob obrambi se bo Rusija pripravljena pogajati,” je povedal premier. Dodal je, da je Ukrajini veliko pomoči že bilo ponujene, problem pa je, ker vse obljube še niso bile izpolnjene. “Čas je pomemben. Vsak dan šteje v stotinah življenj na obeh straneh. Konkretno smo se pogovarjali, kako pospešiti dostave in narediti prioritete glede tega, kaj vse se v Ukrajini potrebuje,” je povedal premier.
Na vprašanje, ali je bil Zelenski opogumljajoč oziroma kakšen vtis pušča, je predsednik vlade dejal, da iz lastnih izkušenj ve, kako se človek počuti, ko ne spi 2-3 tedne. “Seveda se čuti utrujenost, a energija je ogromna. Zelenski izžareva odločenost celotnega ukrajinskega naroda, zato ga tudi toliko ljudi podpira,” je dejal premier in povedal, da je pretekli teden imel pogovore s celotno opozicijo in celotna opozicija ga podpira. “Ukrajinska politika je bila pred vojno zelo turbulentna, sedaj pa je zelo strnjena in enotna, ” je povedal predsednik vlade. “Še nikoli v življenju nisem videl toliko enotnosti tako naroda kot politike,” je še dodal premier in poudaril, da Rusija verjetno ni računala na tolikšno enotnost, temveč na to, da se bodo Ukrajinci sprli, “a to se ne dogaja.”
“Ko govoriš s predstavniki politike, sploh z ministri, vidiš, da imajo vsi enako odločenost. Tudi prek ekranov je videti vso to energijo in dejstvo, da se ukrajinski narod v tej težki situaciji ponovno rojeva. Sam osebno verjamem, da trenutno na evropskem kontinentu ni države, kjer bi se osnovne vrednote evropske civilizacije branile bolj kot v Ukrajini,” je dejal premier Janez Janša. Dodal je še, da se Ukrajinci s svojimi življenji ne borijo le za ozemlje, temveč za način življenja, “in to moramo spoštovati in prav zato jim moramo pomagati. ”
V povezavi s tem, ali naj Ukrajina vstopi v Nato in v EU, je predsednik vlade dejal, da niti Nato niti EU nista nekaj, kar bi bilo brez napak, toda tako EU kot NATO sta bila ustvarjena ne zaradi ekonomske dobrobiti, temveč zato, da prineseta mir na kontinent po dveh svetovnih vojnah.
“Če je Ukrajina pripravljena spremeniti ustavo, ker tako vstop v Nato kot v EU je v njihovi ustavi, in če so pripravljeni odreči članstvu v Natu, potem je to nekaj, kar bo zelo vplivalo na Rusijo. Rusija namreč kot glavni razlog za invazijo na Ukrajino izpostavlja članstvu v Natu in če je ukrajinsko vodstvo to pripravljeno spremeniti, potem Rusija ne bo več imela razlogov za invazijo.” “Moramo se nehati pretvarjati, da je situacija, kot je sedaj normalna in da za vstop v eno od teh zvez potrebujemo leta in leta pogajanj,” je dejal predsednik vlade in nadaljeval: “Za Ukrajino članstvo v EU predstavlja varnost, ki je institucionalna.” “V preteklosti so Ukrajinci že bili prevarani, predvsem leta 1994, ko so velike sile podpisale budimpeštansko deklaracijo, s katero se je Ukrajina odpovedala nuklearnemu orožju. Velike sile so ji takrat zagotavljale ozemeljsko celovitost in politično suverenost. V zadnjih dveh desetletjih smo videli, da nihče ni izpolnil obljub. In Ukrajinci ne bodo ponovno kupili istih obljub, potrebujejo institucionalne garancije,” je povedal premier.
Dodal je še, da če želimo trajen mir na tem delu kontinenta, potem moramo vse zaveze zapisati v mirovni sporazum. “Ta mirovni sporazum pa morata podpisati ne le Rusija in Ukrajina, ampak tudi države, ki so podpisale deklaracijo iz Budimpešte pred 26 leti. Za podpis potrebujemo torej velike sile, saj bo tak sporazum trajal nekaj generacij,” je ocenil predsednik vlade Janez Janša.
Na vprašanje o tem, ali bodo tudi drugi evropski voditelji odpotovali v Ukrajino, je predsednik vlade dejal, da meni, da temu bo tako. “Nekateri celo zelo kmalu,” je dejal in dodal, da je to zelo pomembno. “Ko smo vstopili na ukrajinski vlak, sem v očeh zaposlenih na vlaku, videl, kako srečni so, ker nekdo prihaja k njim. Kajti iskreno povedano, v zadnjih treh tednih so lahko spremljali samo to, kako vsi iz drugih držav, kot npr, veleposlaniki, odhajajo. Obrniti moramo trend,” je povedal premier. “Naš prvi predlog, ko smo se vrnili iz Kijeva je bil, da naj EU pošlje svojega predstavnika nazaj v Kijev, zato da bi tam imela nekoga, ki bi lahko fizično predstavljal celotno EU. Tudi sam naprošam druge države, naj naredijo podobno,” je povedal premier.
Na vprašanje o tem, kaj se bo zgodilo z ruskim predsednikom Putinom, ki je v tem trenutku precej osamljen, je predsednik vlade dejal, da so vojaško agresijo na Ukrajino podprle samo 4 članice Združenih narodov, 141 pa jih je bilo proti, kar za Rusijo pomeni velik poraz.
“Kar se tiče prihodnosti gospoda Putina: če se bo pripravljen pogajati, potem bo imel nekaj vpliva na to, kar se bo z njim zgodilo v prihodnosti; če pa se ne bo pripravljen pogajati in bo vojaško poražen, kar je vendarle tudi povsem mogoče, potem pa ne bo mogel sam odločati o svoji prihodnosti,” je povedal premier in dodal, da ga “kličemo za pogajalsko mizo.” “Gospod Putin se bo v nekem trenutku moral odločiti, ali bo umaknil ruske vojaške sile iz Ukrajine in s tem, ko se bodo umaknile ruske sile, bodo umaknjene tudi sankcije. Hitrejši kot bo umik ruskih sil iz Ukrajine, hitrejši bo tudi umik sankcij prot Rusiji,” je povedal predsednik vlade Janez Janša.
Avtor: Kabinet predsednika vlada
