Premier Janša v pismu predsednici Državnotožilskega sveta: Zaradi napačnega ravnanja boste vi nosili posledice nesankcioniranih javnih groženj z nasiljem in smrtjo

“V zvezi z mojo navedbo, da boste za vsako morebitno žrtev organiziranih groženj s smrtjo neposredno odgovorni vam na koncu še pojasnjujem, da se z zaporom do enega leta kaznuje tisti, kdor ve, da se pripravlja kaznivo dejanje, za katero je z zakonom predpisana kazen treh ali več let zapora, pa ga v času, ko se je dalo še preprečiti, ne naznani in je bilo dejanje poskušeno ali dokončano,” odgovarja premier Janez Janša v pismu predsednici Državnotožilskega sveta na njihovo odločitev, da ne bodo preganjali številnih groženj s smrtjo in dodal, da je bilo še leta 2019 pozivanje k smrti in vzpodbujanje sovraštva v poročilu državnih tožilstev izpostavljeno kot velika prioriteta pregona. Z imenovanjem nove vlade pa se je stališče in ravnanje kar naenkrat spremenilo. Gre za dvojna merila, meni.

Kot smo že pisali, je predsednik vlade Janez Janša pozval generalnega državnega tožilca Draga Šketo, naj ukrepa v skladu s pristojnostmi glede suma storitve kaznivih dejanj v primeru groženj s smrtjo njemu in njegovi družini ter volivcem njegove stranke. Premier je generalnemu tožilcu očital pasivnost pri pregonu groženj s smrtjo in pri izzivalnih napadih na policiste na protestih. Kasneje smo tako bili priča burnemu odzivu Škete, nato pa še Državnotožilskega sveta in medijev, da gre za napad predsednika vlade na neodvisnost tožilstva. Zato se je premier Janša odločil pozvati predsednico Državnotožilskega sveta o ponovni strokovni presoji ravnanja tožilstva.

“Kot predsednik vlade sem bil obveščen o storitvi kaznivih dejanj, za katerega se storilec preganja po uradni dolžnosti, sem bil ta kazniva dejanja dolžan naznaniti ter navesti dokaze, za katere vem,” in navaja, da ga preseneča dejstvo, da je generalni državni tožilec odstopil od reševanja pri pristojnemu državnemu tožilstvu in ni postopal v skladu z vsemi svojimi zakonskimi pristojnostmi. Kot generalni državni tožilec je namreč pristojen sklicevati kolegij Vrhovnega državnega tožilstva, na katerem lahko o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakonov, predlaga sprejem načelnih pravnih stališč, poleg tega pa je pristojen sprejemati politike pregona, v kateri med drugim opredeljujejo okvirne usmeritve za zavrženje kazenskih ovadb, ki upošteva razvoj in spremembe sodne prakse.

Avtorica Sara Kovač, več lahko preberete tukaj.