Podatki kažejo, da je brezposelnost med mladimi v padanju, nekatere afere (pranje iranskega denarja) so odmevale v tujini, demografska slika je vse bolj zaskrbljujoča. To so le nekatere teme, ki smo se jih v tokratnem pogovoru lotili z gospo Romano Tomc in katere nam je osvetlila tudi z Bruseljske strani, ki je včasih veliko bolj realna kot nam jo prikazujejo nekateri meinstream mediji pri nas. Naš tokratni pogovor z gospo Tomc smo pričeli z najmlajšo skupino, ki jo »pokriva« in končali z najstarejšimi, ki so tudi na »prednostni« listi naše današnje sogovornice.
Gospa Tomc, na začetku bi se želela dotakniti vašega dela na področju zaposlovanja mladih. Vsem nam je jasno, da je to bila pred leti velika težava v Sloveniji, ker »uspešne« leve vlade te težave niso znale obvladati. Kakšno je stanje danes, po vašem petletnem prizadevanju v Evropski uniji, da se mladim pomaga pri zaposlovanju?
Hvala za to vprašanje. Velikokrat slišim ljudi, ki pravijo, da Bruselj in evropski poslanci delamo samo za multinacionalke. Poglejte, brezposelnost med mladimi je danes v Evropski uniji na najnižji ravni, nekje še ostaja visoka, ampak tam so študije ugotovile probleme v strukturnih sistemih ter veliko odvisnost od določenih sektorjev gospodarstva. Evropsko povprečje nam tako nič ne pove, saj so stopnje brezposelnosti mladih v zadnjih mesecih leta 2018 znašale od 5 % na Češkem, do preko 36 % v Grčiji. Bistveno pa je, da se brezposelnost mladih iz leta v leto znižuje. Evropska komisija je v tem mandatu preko številnih programov poskrbela za prihodnost mladih, jaz sem bila nosilka ocene izvajanja programa Pobuda za zaposlovanje mladih, s katero so države članice dobile ogromna finančna sredstva za odpravljanje te brezposelnosti. Ker sem program ocenila kot odličen, mu bo v prihodnji finančni perspektivi namenjenih še več sredstev.
Vemo, da ste veliko energije v vašem mandatu usmerili v sprejetje ukrepov, ki mladim olajšali prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela. Zato me zanima kdo je te vaše napore najbolj podpiral in se trudil, da bi jih realizirali v slovenskem prostoru? Ter nenazadnje kdo jih je po vaše velikokrat vzel za postransko stvar?
Vedno, ko opozicija opozarja ali pa predlaga rešitve, zanje ni posluha, četudi so te rešitve dobre. Torej je težko reči, da bi jih vladajoča koalicija podpirala. Strinjali so se seveda s povečanjem sredstev, ampak pri tem je ostalo. Moram pa reči, da se kljub vsemu dobijo posamezniki, ki podpirajo moja stališča in se včasih trudijo, da bi jih uveljavili.
Vemo, da je v zadnjem času veliko govora, da se bomo ali da se v Sloveniji že srečujemo s pomanjkanjem delovne sile. Kakšen imate vi pogled na to področje? So to všečne poteze posameznikov, ki želijo pokazati kako uspešni so pri zagotavljanju nizke brezposelnosti ter nenazadnje kako vi gledate na realnost številk na tem področju?
Naš problem ostaja dolgotrajna brezposelnost. Seveda so v tej skupini nekateri, ki ne morejo delati. Veliko pa je tudi takih, ki izkoriščajo nesorazmerje sistemov socialne pomoči in minimalne plače, ki nam jih je priskrbela vladajoča opcija. Sicer pa na nižanje zaposlenosti nikakor nimajo vpliva vladni ukrepi, saj bi vas potem vprašala, kateri le? Menim, da je to posledica stanja gospodarstva v Uniji, saj smo zelo odvisni od trgov EU.
Seveda tudi večje število zaposlenih posledično pomeni tudi več davčnih prihodkov za državo. Zato bi vas za začetek te teme prosila za komentar predloga, ki ga je pred časom v Državni zbor Republike Slovenije vložila SDS s katerim so želeli davčno stopnjo vrniti na predkrizno raven? Kaj bi to pomenilo za državljane in kaj za državo?
Seveda podpiram ta predlog, ki bi imel neposreden vpliv na družinski proračun posameznika in družin. Cene bi padla, ljudje bi posledično tudi več trošili, torej ta ukrep ne bi ogrozil javnih financ. DDV se pobira od končnih potrošnikov takrat, ko kupijo blago ali storitev. Tako na koncu ves davek plačajo končni potrošniki, veliko teh potrošnikov pa je državljanov z najnižjimi dohodki, ki jih ta davek najbolj prizadene. Zato bi bilo pravično, socialno in etično, da se stopnji DDV povrneta na predkrizno raven. Znižanje stopenj DDV ne bi razbremenilo samo socialno najbolj ogroženih državljanov, pač pa bi spodbudilo tudi potrošnjo, kar bi ugodno vplivalo na gospodarsko rast ter konkurenčnost in s tem v končni fazi tudi na prihodke v državnem proračunu. Poleg tega pa ima Slovenija v primerjavi z državami Evropske unije visoko obremenitev potrošnikov z DDV tudi zato, ker nima dveh znižanih stopenj DDV, kot jih imajo številne druge države Evropske unije, nima pa tudi super znižane stopnje DDV, kot jo imajo na primer Irska, Španija, Francija, Italija in Luksemburg.
Jaz moram povedati, da me skrbi, kako bodo naši otroci prišli do pokojnine. To je mogoče, če bomo uredili osnovne strukturne sisteme. Pokojninski sistem je en od teh.
Kako gledate na uspešnost Slovenije pri pobiranju davkov in kakšno imate mnenje o utaji davkov v Sloveniji?
V Sloveniji tudi od novembra 2017 velja avtomatska izmenjava podatkov o bančnih računih v tujini. S to direktivo je tudi Slovenija v davčni mošnjiček prejela veliko davkov, ki so bili prej prikriti, nihče teh računov ni prijavljal. Tudi v Sloveniji imamo podatke o tem, koliko denarja gre iz naše države v davčne oaze, vprašanje pa je, koliko je vladajoči opciji do tega, da to preprečuje. Dejstvo je tudi, da vsaka transakcija v davčno oazo ni goljufija, podjetja na ta način svoj denar preložijo v stabilnejše in ugodnejše davčne sisteme. Država bi torej morala doma poskrbeti za ugodno in stabilno davčno okolje.
Vsa ta vprašanja sem vam zastavila, ker ste ravno vi dosegli, da je tudi Evropa lahko iz prve roke izvedela za pranje denarja, ki se je zgodil v NLB in ga je odkril dr. Anže Logar s svojim delom? Kakšen je bil epilog te zgodbe v Evropi, ker vemo, da o tem poroča le malo medijev ter kaj je po vaše do sedaj epilog te zgodbe v Sloveniji takšen kot je?
Prepričana sem, da je tudi razprava na preiskovalnem odboru PANA, konec leta 2017, pripomogla k temu, da Evropska komisija ni odstopila od zahteve prodaje NLB. Prvi korak pri prodaji je banke je bil tako kljub velikim odporom realiziran. Žal pa ni nobenih informacij ali se na področju preiskave pranja denarja v NLB sploh kaj dogaja in če se, v kakšni fazi je preiskava. Slovenski davkoplačevalci, ki so večkrat sanirali NLB, si zaslužijo vedeti, kdo se je okoriščal na njihov račun. Dokler bodo takšni primeri pometeni pod preprogo, namesto, da bi odgovorne dosegla roka pravice, ne moremo reči, da v Sloveniji pravna država deluje.
V zadnjem času je zelo aktualna tudi tema o ustanovitvi demografskega sklada s katerim bi sedanjemu aktivnemu prebivalstvu zagotovili dostojne pokojnine. Kaj je vaše glavno vodilo, da ste pripravljeni »zagrizniti« v to kislo jabolko?
Najprej naj povem, da se s pokojninami in pokojninskim sistemom srečujem že od začetka svoje kariere. To je zelo zanimivo področje, še posebej pred vsakimi volitvami. Kljub temu razen stranke SDS v to kislo jabolko še nihče ni upal ugrizniti. Jaz moram povedati, da me skrbi, kako bodo naši otroci prišli do pokojnine. To je mogoče, če bomo uredili osnovne strukturne sisteme. Pokojninski sistem je en od teh. Nekdo bo moral to narediti, nekdo, ki ga ne bodo polna usta besed. V teh dneh sem v Državnem svetu vodila posvet o demografskem skladu, na katerem je sodeloval tudi predsednik Zveze društev upokojencev Slovenije, Janez Sušnik, ki je jasno povedal, da kot predstavnik 500.000 upokojencev, naš predlog podpira. Če ste kasneje sledili seji v Državnem svetu, ste najbrž videli, da vladajoče stranke predloga niso podprle. Za koga torej delajo?
Kaj bi po vaše tako država kot državljani pridobili s takšnim skladom in če lahko naštejete nekaj glavnih točk, ki bodo našim bralcem pojasnile zakaj je takšna ureditev potrebna v Sloveniji?
Predvsem bi pridobila stabilnost pokojninskega sistema, neko varnost. Imamo veliko državnega premoženja, zakaj ga ne bi združili pod eno streho in zakaj to premoženje ne bi bilo jamstvo za pokojninski sklad? Jaz v tem ne vidim nobene težave. Tako bodo upokojenci, pa ne samo oni, vse generacije bodo videle, da država misli resno, da ji je do prihodnosti njenih državljanov.
Seveda ima v tem življenjskem obdobju, ki se ga dotika demografski sklad velik pomen tudi kvalitetno preživljanje časa, ki ga lahko dosežemo samo z dostojnimi pogoji za življenje. Zato me najprej zanima kako vi gledate na prizadevanje vlad vse od leta 2009 naprej, da bi upokojencem zagotovile dostojne pokojnine?
Razen naše vlade, ki je v tem času res nekaj naredila, drugih prizadevanj ni bilo. Bela knjiga in pompozno napovedovanje reforme po koalicijskemu vrhu na Brdu letos. Rezultatov pač ni.
V tretjem oziroma četrtem življenjskem obdobju za nekatere ljudi veliko skrb pomeni tudi prebivanje. Tukaj imam v mislih domove za ostarele. Kako je po vaše urejeno to področje v Sloveniji in kaj bi bilo nujno spremeniti v naslednji finančni perspektivi Evropske unije, da bi se na tem področju predvsem v Sloveniji pričele izvajati korenite spremembe?
Menim, da bi morala tudi v prihodnje Evropska unija več pozornosti nameniti starejšim. Če imamo garancijsko shemo za mlade, zelo uspešen program, bi lahko imeli nekaj takega tudi za starejše. Poleg domov za starejše, ki jih v tujini gradijo iz evropskih sredstev, pa imamo še eno področje, za katerega mislim, da bo v prihodnosti deležno večje pozornosti. Imamo veliko pokojninskih sistemov in vedno večjo mobilnost delavcev, slej ko prej bo pri izplačevanju pokojnin nastala velika težava.
To je bilo le nekaj tem, ki sva se jih z gospo Romano Tomc dotaknili v najinem tokratnem pogovoru. Na koncu bi se vam gospa Tomc želela zahvaliti za izčrpne odgovore in vam zaželeti veliko sreče na prihajajočih evropskih volitvah.
M.I.
