Nimamo stanovanjske, davčne ali prostorske politike, ki bi vzpodbujala reševanje stanovanjskih vprašanj. Na tem področju v Sloveniji vlada kaos. Popoln kaos je zaslediti tudi na področju službenih državnih stanovanj, saj nihče natančno ne ve, katere institucije z njimi upravljajo in po kakšnem ključu se dodeljujejo. Za krizo niso krivi neprofitni najemniki, ampak država, menijo strokovnjaki, saj ta ob hudem pomanjkanju ne gradi javnih neprofitnih stanovanj. Že vse od osamosvojitve, je Slovenija praktično brez stanovanjske politike.
Strokovnjak Rok Ramšak iz Inštituta za študije stanovanj in prostora, je v oddaji Tarča z voditeljico Eriko Žnidaršič izpostavil, da Slovenija vodi v vseh neslavnih statistikah Evropske unije: od najhitreje rastočih cen stanovanj, izjemno poznemu osamosvajanju mladih, po številu stanovanj neprimernih za bivanje, po številu družin, ki živijo v stanovanjski revščini in še naprej.
V zadnjih desetih letih nismo namenili za gradnjo javnih stanovanj niti enega evra. Niti proračun 2020/21 niti nov zakon tega ne predvidevata. Nov stanovanjski zakon, ki je sedaj v javni obravnavi, namerava neprofitno najemnino zvišati v stroškovno, ki pa bo sicer še vedno krepko nižja od tržne. Maksimalna stroškovna najemnina v Ljubljani bo 7 evrov na kvadrat, medtem ko je na prostem trgu povprečna najemnina 14,28 evrov na kvadrat. Stroškovna najemnina bo nekoliko izboljšala situacijo stanovanjskih skladov, a novih prepotrebnih stanovanj se ne bo gradilo.
Problematična cena stanovanja na trgu
“Nimamo nobene stanovanjske politike, nobene prostorske politike in nobene davčne politike, ki bi spodbujala reševanje stanovanjskih vprašanj številnim,” je izpostavil poslanec SDS Zvonko Černač in dodal, da je to posledica tega, da nimamo neke usmeritve, stanovanjskega programa. “Kljub temu, da je bila resolucija v Nacionalnem stanovanjskem programu sprejeta pred štirimi oziroma petimi leti (leta 2015) in so v njej zapisani točni datumi do kdaj bi morali slediti vsi ostali ukrepi, med njimi tudi stanovanjski zakon, ki naj bi bil sprejet 2017/2018, nov stanovanjski zakon, ki je v proceduri še ni sprejet. Upam, da bo sprejet v letošnjem letu. Ena izmed stvari, ki je v tem zakonu dobra in jo v SDS podpiramo je uvedba stroškovne najemnine ob istočasnem mehanizmu subvencioniranja tistim, ki te najemnine ne zmorejo plačevati. In seveda ob ostalih ukrepih, ki bi omogočili, da bi se cene stanovanj znižale, ker glavni problem pri visokih najemninah so previsoki vhodni stroški, se pravi cena stanovanja na trgu.”
.@ZCernac: Nimamo stanovanjske, davčne ali prostorske politike, ki bi vzpodbujala reševanje stanovanjskih vprašanj. Na tem področju v ?? vlada kaos. V SDS podpiramo uvedbo stroškovne najemnine ob istočasnem mehanizmu subvencioniranja tistim, ki plačila najemnine ne zmorejo. pic.twitter.com/6I2GPNaFyp
— SDS (@strankaSDS) January 16, 2020
Imamo velik bazen teh stanovanj, ki bi jih lahko namenili tistim, ki jih potrebujejo, poudarja Černač. “To je vprašanje za aktualnega ministra in aktualno vlado. Ko sem bil jaz sam v ministrovih čevljih leta 2012, smo preko 500 stanovanj prenesli na republiški sklad, ki so prej pri posameznih upravljalnih stala nezasedena. Vrsto let so bila ta stanovanja nezasedena, v roku dveh mesecih so bila dana ljudem v uporabo. To je pač stvar odsotnosti stanovanjske politike. Nesporno je, da mora biti najemnina za vse enaka ne glede na to v kakšnem stanovanju živi, razen za tiste, ki zaradi svojega materialnega stanja ne zmorejo plačevati najemnine.”
Foto: Printscreen
V prispevku oddaje je bil med drugim poudarek na problematiki okrog službenih državnih stanovanj, saj ni enotnih pravil. Vsaka institucija ima svoj pravilnik in po svoje odloča komu in pod kakšnimi pogoji bo oddala državno stanovanje. Kot je pred časom ugotovila revizija Računskega sodišča, ima država nepopolne evidence. Najemnine ne pokrivajo vseh stroškov, prav tako ni ustreznega nadzora nad tem, kdo biva v teh stanovanjih. Nejasen pa je tudi namen teh stanovanj. Iz tega razloga prihaja do zlorab, ki jih je težko preverjati, saj država po zakonu lahko vrši nadzor nad najemniki samo napovedano, je bilo mogoče slišati. Minister Simon Zajc je pri tem izpostavil, da pri službenih stanovanjih problema ne predstavlja višini najemnin, ki jih najemniki plačujejo, ampak previsoke tržne najemnine. “Problem izhaja iz tega, da je premalo stanovanj.”
Avtorica Hana Murn, več lahko preberete tukaj.
