Vlada je v soboto sprejela že šesti osnutek zakona protikoronskega paketa pomoči, ki bo v tej fazi temeljil predvsem na pomoči gospodarstvu. Ukrepi, ki so predvideni v zakonu so bili pripravljeni skupaj z dialogom v gospodarstvu, k predlogom pa so prispevali tudi sindikati in občine, ni pa še jasno, kateri izmed njih so bili podprti. PKP6 poleg novih ukrepov, predvideva tudi podaljšanje že nekaterih sprejetih. Vlada bo zakon v torek predstavila  na Ekonomsko socialnem svetu, nato pa ga bo sprejela na dopisni seji. Predvideno je, da bi lahko že v sredo zakona posredovala v obravnavo v Državni zbor, kjer bo predstavljen širši javnosti. V sklopu vseh interventnih ukrepov pa je vlada gospodarstvu in prebivalstvu do sedaj namenila preko sedem milijard pomoči. 

Vlada je na 38. redni seji v soboto sprejela osnutek Zakona o interventnih ukrepih za omilitev posledic drugega vala epidemije koronavirusa, tako imenovanega PKP6. Glavni cilj osnutka zakona, ki sledi načelu varovanja zdravja in življenja ljudi, ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom, je omiliti posledice epidemije na področju gospodarstva, dela in delovnih razmerij, socialnega varstva ter zdravstvenega varstva.

V torek bo vlada osnutek zakona predstavila na Ekonomsko socialnem svetu, nato pa ga bo sprejela na dopisni seji. Predvidoma v sredo bo predlog zakona posredovan v obravnavo v Državni zbor in predstavljen širši javnosti, je zapisala vlada.

 

Premier Janez Janša je pred začetkom seje vlade na Twitterju zapisal, da priprava šestega protikoronskega zakona terja skrbno tehtanje posledic drugega vala koronavirusa, oceno delovanja dosedanjih ukrepov in finančnih možnosti. “Osnovna neznanka je čas. Zato je najpomembnejša čimprejšnja zaustavitev širjenja virusa,” je zapisal. V nedeljo je sporočil, da je zakon sprejet, z njim pa bodo reševali delovna mesta, ohranjali potenciale Slovenije in blažili posledice epidemije.

PKP6 vsebuje nove ukrepe za pomoč gospodarstvu in še podaljšuje nekatere obstoječe
Tokratni protikoronski paket ukrepov, ki jih je pripravilo gospodarsko ministrstvo, bo podaljšal nekatere že sprejete ukrepe, kot je denimo moratorij za kredite in subvencioniranje skrajšanega delovnega časa. V prihodnje naj bi bila do subvencioniranja čakanja na delo upravičena podjetja, ki bi glede na lani imela vsaj 40-odstotni upad prihodkov od prodaje. Hkrati se višina nadomestila za čakanje na delo ne bi več omejevala na minimalno, temveč na povprečno plačo. Poroštvena shema SID banke bi se podaljšala, a bi jo poenostavili, je poročala Demokracija. Med novimi rešitvami je ključno subvencioniranje fiksnih stroškov za najbolj prizadeta podjetja ter odpis najemnin tam, kjer je lastnik država ali lokalna skupnost. Predlagana naj bi bila tudi uzakonitev izvajanja virtualnih skupščin podjetij, saj je sicer njihovo delovanje v času epidemije pomembno ohromljeno.

Avtorica Sara Rančigaj, več lahko preberete tukaj.

PODOBNI ČLANKIPRIKAŽI VEČ ČLANKOV TEGA AVTORJA