Na včerajšnji popoldanski novinarski konferenci, namenjeni stanju glede bolezni COVID-19 je najprej spregovorila vodja strokovne skupine pri Ministrstvu za zdravje dr. Bojana Beovič in izpostavila, da je za stanje epidemije najbolj ključen podatek, koliko je hudo bolnih oseb, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje.
V bolnišnicah se danes zdravi 600 bolnikov in od tega jih skoraj 100 potrebuje intenzivno zdravljenje. V naslednjih dneh se bo to število, kljub temu, da bodo vladni ukrepi prijeli, še povečevalo in v kratkem bomo v Sloveniji imeli 1000 COVID bolnikov.
Po besedah dr. Beovič je bil nujen nov pristop k izvajanju testiranj, saj sedanji način povzroča dve težavi. Na eni strani se zelo dolgo čaka na to, da je nekdo, ki je bolan in ima težave, naročen in pride na mesto, kjer se mu bris odvzame. V večini Slovenije se čaka na odvzem brisa nekaj dni. Poleg tega pa veliko število testov tudi pomeni, da opravljeni testi niso diagnosticirani dovolj hitro, koristno pa je, da ljudje dobijo rezultat čim prej.
Zato je strokovna skupna pripravila nova priporočila, ki so bila poslana na primarni nivo zdravstva, in zasledujejo dve poglavitni načeli:
V prvi vrsti potrebujejo opravljen test osebe, ki so obolele za COVID-19 in pri katerih se pričakuje, da bodo imele hujši potek. To so ljudje starejši od 60 let, tisti, ki imajo kronične bolezni, in tisti, ki so imunsko oslabeli. Ti imajo pri testiranje prednost.
Druga pomembna značilnost pa je epidemiološki razlog. Testiralo se bo tiste ljudi, ki so bodisi v stiku z bolj ranljivimi ali pa v stiku s številnimi ljudmi. V trenutni situaciji je kar nekaj ljudi doma, delajo od doma, šole so zaprte, več vrtcev je zaprtih, tako da informacije o okuženosti epidemiologi ne potrebujejo za blago bolne, ki bodo tako ali tako ostali doma v samoizolaciji. Informacijo pa potrebujejo za vse tiste, ki še hodijo na delo in imajo pri tem veliko stikov. Za tako osebo je pomembno, da čim prej ve, da je pozitivna in da gredo njeni visoko tvegani stiki v karanteno.
Na ta način, ocenjuje dr. Beovič, bodo testirani vsi tisti, ki test res potrebujejo. Po drugi strani pa bo število opravljenih testov nekoliko manjše in bo to omogočilo, da bodo vsi hitreje prišli do rezultata.
Dr. Miroslav Petrovec, vodja mikrobiološkega laboratorija na Medicinski fakulteti, je napovedal uvedbo hitrih antigenih testov za segment ljudi, ki zdaj niso testirani, se pravi za vse tiste zdrave ljudi, ki opravljajo pomembne poklice in so v stiku z veliko ljudmi.
Postregel je s podatki, da so pregledali sestavo oz. napotitev bolnikov na mikrobiološko testiranje in ugotovili, da je samo 20 do 25 odstotkov testov poslanih iz bolnišnic in domov za ostarele, vse ostalo testiranje se izvaja v zdravstvenih domovih, na vstopnih točkah. Ko so pogledali še malo podrobneje, so ugotovili, da je na teh vstopnih točkah testirana večina ljudi, okrog 60 odstotkov, ki zelo verjetno ne bi potrebovali najboljšega testa, ki ga imamo, ampak bi z veliko zanesljivostjo pri njih potrdili okužbo s antigenskimi testi. Ti bolniki imajo namreč običajno v svojih izločkih zelo veliko količino virusa in lahko s temi testi dokažemo večino primerov, ki se tam pojavijo.
Antigenski testi dokazujejo fizične delčke virusa, ki jih test zazna. Obstajata dve vrsti takih testov: hitri in masovno uporabni. Strokovna skupina je sestavila parametre, po katerih se bo različne antigene teste ocenilo, sestavila je seznam testov, ki so na voljo, zato se ti testi lahko začnejo uporabljati varno v okoljih, ki jih je skupina ocenila za primerne.
Zelo pomembno dejstvo za antigensko teste je, da jih bo na voljo dovolj, kar bo omogočalo število testiranj še povečati, in bo pomagalo, da se paciente razporedi in se jim ponudi diagnostiko, ki jo potrebujejo. Antigenski testi so tudi cenejši, saj predstavljajo tretjino cene molekularnega testa.
Vir: Vlada RS
