Ne desnem bregu Voglajne, v bližini Zgodovinskega arhiva Celje, je bil včeraj slavnostni otvoritveni dogodek ob začetku gradnje kolesarske povezave Celje-Štore-Šentjur. Več kot 11 kilometrov dolga povezava, ki bo del državnega kolesarskega omrežja, bo omogočila varnejše kolesarjenje med tremi sosednjimi občinami ter prispevala h krepitvi trajnostne mobilnosti in novim možnostim razvoja turizma na tem območju. Investitor več kot 11 milijonov evrov vrednega projekta, ki je uvrščen v mehanizem Dogovor za razvoj regij (DRR3), je Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo (DRSI), ki prispeva tudi glavnino denarja za naložbo. Ta je sofinancirana z EU sredstvi Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) in državnimi sredstvi, v okviru kvot, ki za ta projekt pripadajo posameznim občinam. Na današnjem dogodku so zbrane nagovorili župani vseh treh občin, Bojan Šrot (Celje), Miran Jurkošek (Štore) in mag. Marko Diaci (Šentur) ter direktorica DRSI Ljiljana Herga.
Podjetji VOC Celje, ki je vodilni partner, in Kolektor CPG, sta izvajalca gradbenih del, katerih pogodbena vrednost znaša 8,8 milijonov evrov. Uvedba v delo je bila ob koncu meseca marca, rok za izvedbo je 21 mesecev, kar pomeni, da bo gradnja predvidoma končana do konca prihodnjega leta.
Državna kolesarska povezava (DKP) Celje-Štore-Šentjur sodi v projekt izgradnje kolesarskih povezav v Savinjskih regiji in nastaja v okviru »Območnega razvojnega partnerstva (ORP) Osrednje Celjsko« (deluje pod okriljem podjetja Simbio). ORP je v tem projektu koordinator med občinami in DRSI, bil je naročnik in usklajevalec izdelave idejnega projekta (IDP). DRSI je financirala izvedbeno dokumentacijo (PZI in PGD), ki jo je pripravilo podjetje GPI iz Novega mesta.
Strokovne podlage za izgradnjo kolesarskih povezav v regiji (uskladitev po etapah in pravne podlage za poseg v prostor), ki so tudi osnova za umeščanje kolesarske povezave Celje-Štore-Šentjur, je izdelala Razvojna agencija Savinjske regije (RASR).
Kolesarska povezava Celje-Štore-Šentjur bo dolga 11,55 kilometra, od tega bo 8,59 kilometra novogradnje. Največji del bo zgrajen v Občini Štore (5,06 km), po dolžini si sledita Mestna občina Celje in Šentjur. Na trasi je predvidena izgradnja kolesarske brvi čez Hudinjo ter novega Godčevega mostu in brvi čez Voglajno.
Potek trase:
V Celju je začetek kolesarske povezave pri železniškem podhodu na Teharski cesti, potem je speljana na nabrežju reke Voglajne do sotočja s Hudinjo, kjer je predviden nov kolesarski most. Trasa se v nadaljevanju vi med Voglajno in železniško progo in se približa Teharski cesti, kjer po obstoječem mostu prečka Voglajno in vodi proti občini Štore po Teharski cesti kot souporaba vozišča.
Trasa nato prehaja na zahtevno območje (Nad stolarno 2), kjer je predvidena rušitev gospodarskega objekta in odstranitev strme skalne brežine, plinski postaji pa se trasa izogne tako, da se dvigne na vzpetino. V nadaljevanju si trasa utira pot po parkirišču in servisni cesti železarne s souporabo vozišča po Ulici Cvetke Jerin, kjer je predvidena izgradnja novega Godčevega mostu. Od tu se kolesarska pot nadaljuje po območju železarne, mimo deponije za odpadno kovino in ob Voglajni, z ograjo ločena od ostalih površin, ter po obstoječi javni poti, ki bo prekategorizirana v kolesarsko pot. Sledi del, kjer je predvidena izgradnja novega mostu čez Voglajno (Prožinska vas), po približno treh kilometrih ob Voglajni in železnici pa trasa doseže občino Šentjur. V zadnjem delu je trasa v dolžini dobrega kilometra speljana po kmetijskih zemljiščih in obstoječi poljski poti ob železnici, nato še približno en kilometer ob glavni cesti do avtobusne postaje v Šentjurju.
Pridobivanje zasebnih zemljišč za gradnjo
Zahteven zalogaj v pripravah na gradnjo je bilo sklepanje služnostnih pogodb z zasebnimi lastniki zemljišč, na katerih bo zgrajena kolesarska povezava. Mesta občina Celje je sklenila 10 služnostnih pogodb, Občina Štore 36, Občina Šentjur pa 28.
Občine, strokovni sodelavci in župani so vložili ogromno časa in energije, da so lahko zagotovili ta zemljišča. DRSI bo zemljišča odkupila po dejanski izmeri, ko bo gradnja zaključena.
Vrednost naložbe in financiranje projekta
Izgradnja kolesarske povezave Celje-Štore-Šentjur za zagotavljanje dnevne in trajnostne mobilnosti bo stala 11.048.101 evrov. Večino sredstev, 7.440.377 evrov, je zagotovila DRSI kot investitorica projekta.
Preostali del naložbe je financiran s sredstvi EU (Evropski sklad za regionalni razvoj – ESRR) v vrednosti 2.709,807 evrov in državnimi sredstvi v višini 677.451. Gre za kvoto, ki so jo v okviru Dogovora za razvoj regij zagotovile občine, in sicer Mestna občina Celje 733.886 evrov, Občina Šentjur 1.160.525 in Občina Štore 1.492.848; slednja je naložbo sofinancirala tudi iz občinskega proračuna, v višini 280.717 evrov.
Bojan Šrot, župan Mestne občine Celje: »V Celju smo v zadnjih letih na področju trajnostne mobilnosti naredili velike korake. Uvedli smo sistem izposoje koles, za katerega smo zelo veseli, da je postal regijski projekt, v katerega bo povezanih 12 občin, z izgradnjo kolesarskih povezav pa bo še več možnosti za varno in udobno kolesarjenje. Marsikomu bo morda kolo postalo sredstvo za prevoz v službo ali zgolj za rekreacijo, popoldanski izlet ipd. V Celju se lahko pohvalimo, da je v sistem KolesCE registrirana že četrtina prebivalstva, od uvedbe sistema pa je bilo zabeleženih že več kot 160 tisoč izposoj. Po današnjem zelo konstruktivnem sestanku v okviru Območnega razvojnega partnerstva (ORP) s predstavniki DRSI in DRI lahko pričakujemo dinamično nadaljevanje gradnje še drugih kolesarkih poti, gre predvsem za povezave Celje-Laško, Celje-Vojnik-Dobrna in Celje-Žalec, s čimer bo naše mesto že povsem povezano z državnim kolesarskim omrežjem. Intenzivno gradimo tudi mestno kolesarsko infrastrukturo, letos in v prihodnjem letu bo zgrajenih še več kot 20 kilometrov varnih kolesarskih povezav.«
Miran Jurkošek, župan Občine Štore: »Pri tem projektu, ki je za Štore eden večjih, smo župani z našimi sodelavci še enkrat več dokazali, da, ko je treba, znamo stopiti skupaj. Ko gledam, kakšne so težave drugod pri pridobivanju zemljišč, je primer urejanja služnostnih pogodb za ta projekt lahko zgleden primer. Skoraj polovica te kolesarske povezave bo potekala po Občini Štore, kjer ima trasa najzahtevnejše dele, med drugim kar dvakrat prečkamo Voglajno. Štore so vpete v ožino med železnico in Voglajno, med dvema hribovjema, kar je ravnega v Prožinski vasi, pa je poplavno. Veseli smo, da smo kolesarko pot?? speljali v vmesno ožino in da na njej ni prevelikih vzponov.«
Mag. Marko Diaci, župan Občine Šentjur: »Trasa v naši občini ni tako zahtevna, je bilo tudi pri nas zahtevno pridobivanje posameznih zemljišč, šlo je za 28 služnostni pogodb oziroma za pravico graditi. Veseli me, da smo danes navzoči ob tem dejanju začetka gradnje kolesarske povezave. Pri nas segajo prva razmišljanja tem projektu v leto 2011, leta 2017 je bil idejni projekt predstavljen našim prebivalcem, danes pa bodo delavci zakopali prve lopate in stroji bodo zabrneli. Ta povezava bo odprla nove možnosti razvoja turizma, pomembna je z vidika okoljske osveščenosti in seveda tudi z vidika varnosti. Obstoječa cesta med tremi občinami je namreč za kolesarje zelo, celo smrtno nevarna. Nova trasa bo to pomembno spremenila in verjamem, da bodo po njej predvsem iz teh razlogov kolesarji radi vozili.«
Ljiljana Herga, direktorica DRSI: »V zadnjem obdobju slovensko kolesarsko omrežje pospešeno raste. Veliko je projektov tudi s finančno podporo EU. V Savinjski regiji je bil takšen projekt Celje-Tremerje, s pomočjo evropskih sredstev dobivamo še povezavo Dobrna-Velenje in Velenje-Mislinja skozi Hudo Luknjo in Velenje-Mozirje. Danes začenjamo gradnjo povezave Celje-Štore-Šentjur, a s tem še ni konec z evropskimi sredstvi sofinanciranih projektov v tej regiji. V fazi oddaje javnih naročil sta še projekta Šentjur-Šmarje pri Jelšah-Rogaška Slatina-Rogatec in Celje-Žalec. V aktualni finančni perspektivi bo z evropskimi sredstvi novozgrajenih 75 kilometrov kolesarskih poti, od tega v Savinjski regiji 57 kilometrov. Skupaj z ureditvami po obstoječih cestah pa bo vzpostavljenih več kot 120 kilometrov novih povezav.«
Avtor: MOC
