Ljubljana 26. december 2020 – Danes v Sloveniji obeležujemo dan samostojnosti in enotnosti, ki je obeležitev odločitve katero so Slovenci in Slovenke skoraj soglasno izgasovali na plebiscitu 23. decembra 1990. S to odločitvijo je bilo sklenjeno, da si državljani Slovenije želijo živeti v svoji državi.
Vsi se verjetno najbolj spominjamo besed, ki jih je tarkart izrekel dr. Jože Pučnik: “Jugoslavije ni več. Zdaj gre za Slovenijo”. Besed dr. Pučnika in njegovega pomena se v teh dneh spominja tudi Peter Jambrek: “Bil je pobudnik plebiscita, katerega zmagoviti izid je tudi neposredno po ljudskem glasovanju branil in ubranil z enako odločnostjo v sporih z zavezniki in nasprotniki”.
Pomembno je spomniti, da se je takratna opozicija zavzemala za izvedbo plebiscita spomladi leta 1990, a je morala popustiti Demosu, ki je zagovarjal izvedbo plebiscita 23. decembra 1990. Po predlogu o izvedbi plebiscita je Skupščina 6. decembra 1990 sprejela Zakon o plebiscitu o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, s katerim so na podlagi 3. člena določili, da bo Republika Slovenija postala samostojna in neodvisna država, če se bo zanjo izrekla večina vseh volilnih upravičencev. Na referendumu se se volilni upravičenci odločali za odgovor na vprašanje: “Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?”
Plebiscita, ki je potekal na nedeljo 23. decembra se je udeležilo 93,2 % volilnih upravičencev, od katerih jih je 95 % glasovalo za samostojno Slovenijo. Odločitev zaizvedbo plebiscita s katerim so državljani izglasovali odcepitev Slovenije od Socialistične in federativne republike Jugoslavije je bila sprejeta na tajnem sestanku v Poljčah meseca novembra. Predsednik Demosa Jože Pučnik, Tine Hribar, Tone Jerovšek in peter Jambrek, so prepričali Demosov poslanski klub, da so to odločitev tudi podprli.
O teh časih je pred nedavnim razmišljal tudi Dimitrij Rupel, ki je zapisal: “Demos je najprej načrtoval, da bi Slovenija zapustila Jugoslavijo tako rekoč “neopazno”: s pomočjo ustave, ki bi morala biti sprejeta konec leta 1990. Jeseni 1990 je postalo jasno, da predvideni rok ne bo dosežen, zato so vsi iskali “obvoz”. Socialisti, ki so bili med zaviralci ustave, so 4. oktobra predlagali plebiscit, s čimer so prehiteli Demos. Ali so s tem hoteli pospešiti izstop iz Jugoslavije, pa je veliko vprašanje, saj iz Temeljne listine, ki so jo sestavili v SZDL leta 1989, vemo, da so želeli ostati v Jugoslaviji, ki bi jo bilo treba le nekoliko popraviti. Iz razprav po Poljčah in pred plebiscitom je razvidno, da so levičarji zaostrovali pogoje, pod katerimi bi bil plebiscit veljaven, to pa so počeli, da navsezadnje ne bi uspel. Po zastoju pri ustavi je Demos našel rešitev v navdušeni akciji poslanskega kluba Demosa v Poljčah. O poteku tega navdušenja obstajajo nekatera resna nesoglasja predvsem med dvema pomembnima igralcema: Petrom Jambrekom in Tinetom Hribarjem. Bistvo Hribarjevega prispevka v Sobotni prilogi je kritika Jambrekove vloge in omalovaževanje uradne politike Demosa. “Strateško vodstvo Demosa” naj bi sestavljali Jože Pučnik, France Bučar in zakonca Hribar. Takšnega vodstva v času plebiscita in osamosvojitve – čeprav sem bil podpredsednik Demosa – nisem zaznal, Pučnika in Bučarja pa ne moremo vprašati.“
Več lahko preberete na spodnji povezavi.
Vir: Pred 30 leti: Narod je bil za razliko od politike enoten kot skala!
