»Stališča višegrajske četverice do prioritet slovenskega predsedovanja v veliki meri odražajo tudi stališča Slovenije,« je na današnji novinarski konferenci med delovnim obiskom predsednikov vlad Višegrajske skupine (V4) dejal predsednik slovenske vlade Janez Janša. Predsednik madžarske vlade Viktor Orban, predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki, predsednik slovaške vlade Eduard Heger in predsednik češke vlade Andrej Babiš so danes v Ljubljani skupaj s slovenskim predsednikom vlade razpravljali o prioritetah predsedovanja Slovenije Svetu EU, konferenci o prihodnosti Evrope, o situaciji na Zahodnem Balkanu ter drugih aktualnih evropskih temah.
Med pandemijo v Srednji Evropi veliko solidarnosti
Predsednik vlade je uvodoma povedal, da je bila v središču delovnega posveta razprava o slovenskih prioritetah med predsedovanjem Svetu EU: okrevanje in odpornost, strateško avtonomijo EU, vprašanje varnosti in kredibilnosti EU, evropski način življenja, pa tudi teme, o katerih želi Slovenija razpravljati v razpravi v okviru konference o prihodnosti EU, vključno s širitvijo EU. Poudaril je, da bodo predsedniki s pogovori nadaljevali v okviru delovnega kosila. Janša je izpostavil tudi zahtevne zakonodajne izzive, ki jih vključujejo omenjeni dosjeji: od migracij do pričakovanega predloga Evropske komisije glede doseganja 55-odstotnega zmanjšanja CO2 do leta 2030. Vsem predsednikom vlad višegrajske četverice se je predsednik vlade Janša zahvalil za dobro sodelovanje v času pandemije in poudaril, da se je v prvih kritičnih mesecih, ko se EU še ni organizirala, v okviru Srednje Evrope izkazala velika solidarnost. Poljskemu in madžarskemu predsedniku vlade pa se je zahvalil tudi za pomoč pri varovanju zunanje schengenske meje.
Širitev na Zahodni Balkan pomembna tudi z gospodarskega vidika
Madžarski predsednik vlade Viktor Orban, trenutno predsedujoči V4, se je zahvalil za povabilo. Sodelovanje srednjeevropskih držav ni teorija, ampak praktična realnost, je poudaril in dodal, da so si te države v času pandemije zgledno pomagale. Evropsko unijo čakajo v naslednjih šestih mesecih zahtevna vprašanja – od podnebnega paketa do migracij – in sreča je, da v tem času EU predseduje Slovenija in da je v Sloveniji predsednik vlade Janez Janša, ki premore zgodovinski horizont pri presojanju evropskih vprašanj. Orban je kot pomembno vprašanje izpostavil zagon gospodarstva, nujnost novih investicije (ki jih spodbuja nižanje davkov), zagon in širitev trgov s širitvijo EU na Zahodni Balkan. Izrekel je vso podporo Sloveniji med predsedovanjem.
Slovaški predsednik vlade: Državljani EU morajo ostati v središču razprave o prihodnosti EU
Predsednik slovaške vlade Eduard Heger je dejal, da so prioritete predsedovanja, ki jih je Slovenija danes predstavila državam V4, uravnotežene in dobro odražajo teme, ki so trenutno pomembne v EU. Podpiramo Slovenijo, je dejal, pri njihovem uresničevanju, vključno s področjem pravne države. Tudi odpornost Evropske unije je po njegovem mnenju zelo pomembna tema, predsedovanju Slovenije pa je zaželel veliko moči pri njenem uresničevanju. Heger je poudaril, da je treba v Evropi povečati stopnjo precepljenosti; Slovaška pri tem nazaduje, zato temu posveča veliko pozornost. Precepljenost je povezana z okrevanjem gospodarstva, kar je še ena od tem, ki morajo biti v središču pozornosti. Na pogovorih, ki jih voditelji nameravajo nadaljevati na delovnem kosilu je bilo govora tudi o podnebnih vprašanjih, migracijah ter prihodnosti EU, kjer morajo po Hegrovem mnenju v središču razprave ostati državljani EU. V tem kontekstu je izpostavil tudi digitalizacijo kot veliko priložnost in veliko tveganje za EU. Zato je pozdravil sodelovanje med V4 in Slovenijo pri vprašanjih krepitve kibernetske varnosti in boja proti dezinformacijam. V zvezi s podnebnim paketom, ki ga bo v kratkem predstavila Evropska komisija, pa je dejal, da Slovaška podpira ogljično nevtralnost, a ukrepi, ki bodo sprejeti, morajo preprečevati energetsko revščino. Sloveniji kot predsedujoči Svetu EU je izrekel vso podporo pri teh vprašanjih in se zavzel za višjo dinamiko pri procesu pristopnih pogajanj z državami Zahodnega Balkana.
Potrditev načrtov za odpornost in okrevanje nujna za nov zagon gospodarstva
Češki predsednik vlade Andrej Babiš se je uvodoma zahvalil predsedujočemu V4 madžarskemu predsedniku Viktorju Orbanu za organizacijo srečanja in Sloveniji za gostovanje. Zaradi nove rasti okužb nas čaka težko poletje, je poudaril, in dejal, da je precepljenost ključno vprašanje. »Prepričati moramo državljane, da se je treba cepiti, če se želimo vrniti v normalnost, otroci pa jeseni v šole.”, je dejal češki premier.
Babiš je še povedal, da so se pred današnjim delovnim posvetom s slovenskim predsednikom vlade predsedniki višegrajske četverice srečali in se pogovarjali o aktualnih temah. Izpostavil je, da so načrti madžarske vlade, ki je s 1. julijem prevzela predsedovanje V4, dobri in izrazil upanje, da jih bo Madžarska uresničila. Prav tako je dejal, da upa, da bodo načrti za odpornost in okrevanje teh štirih držav potrjeni in da bodo lahko uporabili evropska sredstva za okrevanje gospodarstva.
Po mnenju češkega predsednika vlade Babiša je bila najpomembnejša tema delovnega posveta s predsedujočo Svetu EU Slovenijo Schengen. Dejal je, da je to vprašanje izrazito povezano tudi z vprašanjem migracij in vprašanjem varnosti, saj zaradi zmanjševanja enot v Afganistanu Evropi od tam grozi močan migracijski val. Podobna situacija naj bi bila tudi v Maliju, kjer bi bilo po njegovem mnenju treba okrepiti vojaško prisotnost.
Poljski predsednik Morawiecki: V oceni notranjih reform ne bi smeli uporabljati dvojnih meril
Predsednik poljske vlade Mateusz Morawiecki je uvodoma izrazil prepričanje, da je šestmesečni načrt predsedovanja, ki ga je slovenski predsednik Janša predstavil, zelo dober. Izpostavil je nujnost obnove gospodarstva in zagotavljanja gospodarske rasti, čeprav, kot je dejal, zaenkrat uspešno ohranjamo delovna mesta, se je treba zavedati, da je EU (strateško) močna, če so močne njene članice.
“Države Srednje Evrope ne želimo biti le kmetje na šahovnici,” je dejal poljski predsednik vlade, “zato se mora naš glas v razpravi o prihodnosti Evrope zelo dobro slišati.” “Biti moramo proti centralizaciji v EU in podpreti močno vlogo suverenih držav, ki sodelujejo med seboj, še posebej na gospodarskem področju,« je poudaril. Tudi na področju migracij moramo braniti svoje zunanje meje, zato je načrt, ki ga je predlagal slovenski predsednik vlade, po mnenju poljskega predsednika vlade, dober, saj bo okrepil suverenost držav EU in pripomogel k decentralizaciji, pa tudi k učinkovitejši realizaciji naših strateških ciljev.
Morawiecki se je dotaknil tudi morebitnega 4. vala epidemije in poudaril nujnost, da države skupaj najdejo učinkovit odgovor na pandemijo in zmanjšajo posledice širjenja okužb.
Ob koncu je poudaril, da v EU ni prostora za boljše ali slabše kategorije članic. Vsi smo enakovredni, a vsi smo tudi suvereni, zato v oceni notranjih reform ne smemo uporabljati dvojnih meril. Poljski predsednik vlade se je dotaknil tudi vprašanja migracij kot ene izmed prioritet slovenskega predsedovanja. Dejal je, da imajo migracije dva vira, enega v Aziji, drugega v Podsaharski Afriki, zato zniževanje evropskih enot na teh območjih po njegovem mnenju ni prava smer. Evropski parlament se trenutno ukvarja s povsem nepomembnimi vprašanji, je še poudaril in Sloveniji kot predsedujoči državi v Svetu EU zaželel, da se bo lahko osredotočala na realne težave, kot so migracije in pandemija.
Vir: Vlada RS
