Zakonske določbe o odmeri davka prenehajo veljati z dnem 1. 4. 2020.
Določbe Zakona za uravnoteženje javnih financ –ZUJF (133.-140. člen), ki urejajo odmero davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč, se prenehajo uporabljati z dnem 1. 4. 2020, na podlagi prehodnih in končnih določb Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin – ZMVN-1 (57. člen). Ukinitev davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč je bila predlagana, ker po prenehanju uporabe Zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin – ZMVN, ki ga je nadomestil ZMVN-1, ni več kategorije zemljišč za gradnjo stavb, zato zakonskih določb ZUJF glede davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč ne bo več mogoče izvajati.
Z davkom na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč se obdavči kapitalski dobiček od prodaje zemljišč, ki se ob odsvojitvi štejejo za zemljišča za gradnjo stavb. Zemljišča za gradnjo stavb za namene zakona za uravnoteženje javnih financ so zemljišča, ki so kot zemljišča za gradnjo stavb evidentirana v registru nepremičnin, v skladu s predpisi o množičnem vrednotenju nepremičnin, ali zemljišča, ki so stavbna zemljišča, za katera občina potrdi, da ustrezajo kriterijem za določitev zemljišč za gradnjo stavb.
Davčni zavezanec za davek na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč je prodajalec zemljišča (fizična in pravna oseba).
K vložitvi napovedi za odmero davka na dobiček zaradi spremembe namembnosti zemljišč so zavezani tisti zavezanci, ki so prodali zemljišče za gradnjo stavb in je v času njihovega lastništva prišlo do spremembe namembnosti zemljišča v zemljišče za gradnjo stavb s pogojem, da je od spremembe namembnosti do prodaje zemljišča minilo manj kot 10 let.
Več informacij najdete tukaj.
