Največji in najstarejši krščanski praznik je Velika noč. Na veliko noč se kristjani spominjamo Kristusovega vstajenja. Kristus je vstal ponoči oziroma ob prvem jutranjem svitu. Z vstajenjem naj bi po krščanskem pojmovanju odrešil svet, zato je bila tista noč res velika. Veliko noč se določa po luninem koledarju, saj je vedno na prvo nedeljo po prvi pomladni luni.
S krščanstvom je praznovanje velike noči zašlo v Evropo in kasneje na vse kontinente, drugje v Evropi in pri nas je velika noč ob božiču in velikem šmarnu postala glavni cerkveni in ljudski letni praznik. Velikonočni krog sega od pepelnične srede do velike noči, o velikonočnem času pa govorimo o času od velike noči do binkošti. Veliki teden je uvod v teden pred veliko nočjo, v njem je cvetna nedelja (v Istri cvetnica), ko v cerkvi blagoslavljajo v šope ali butare povezano pomladansko zelenje, to je razširjeno pri nas in drugje v Evropi, sicer pa gre za spomin na palmove veje, ki so jih po evangelijskem poročilu v Jeruzalemu lomili in stlali pred prihajajočim Kristusom. Cvetna nedelja torej simbolizira spomin na Kristusov prihod v Jeruzalem, ko je jahaje na oslici doživel navdušenje na sprejemu množice.
Na Slovenskem so v velikem tednu bile znane različne šege. Vsak cerkveni zvon je utihnil za tri dni na veliki četrtek do sobote. Tudi zvonci, zvončki in orgle so utihnili. Edini dan v letu, ko v cerkvi ni maše je veliki petek (v Bohinju pravijo da zato, ker Bog spi). Nekoč se je na kmetih na veliki petek že začelo praznovanje, skoraj povsod je veljalo, da se na polju ni smelo nič delati. Vsaj nekoč je bil veliki petek najstrožji postni dan. Marsikje pa so se postili še na veliko soboto.
Z veliko nočjo je ohranjenih tudi precej vraž, ki s praznikom velike noči nimajo nobene zveze, so se pa z njim stopile. Če ti je na ta dan na pot pritekel zajec se je bilo potrebno takoj vrniti domov, tudi če si bil namenjen v cerkev. Zajec na tem mestu nima nobene zveze ne z veliko nočjo in ne z velikonočnim zajčkom, ampak pomeni nekaj podobnega kot na primer črna mačka; tako zajec kot mačka sta povezana s čarovnicami in magijo.
Po svetu in pri nas se kot drugi velikonočni praznik slavi velikonočni ponedeljek. Štajerska in koroška posebnost je, da na velikonočni ponedeljek botri obdarujejo svoje krščence in birmance. Včasih so v celjski okolici hodili voščit svojim botrom vesele praznike.
(Povzeto po knjigi: Velika knjiga o praznikih, praznovanja na Slovenskem in po svetu, avtorja Damjana J. Ovseca).
V uredništvu Celjskega glasnika želimo vsem blagoslovljene velikonočne praznike, polne vere, upanja in ljubezni.
M.I.
