V Kozjanskem parku je le še danes mogoče videti največjega glodalca v Sloveniji

Učenci OŠ Lesično (foto: Kozjanski narodni park)

Z željo po tem, da bi lokalni prebivalci spoznali in se podučili o največjem glodalcu v Sloveniji, so le-tega v Kozjanskem parku postavili na ogled. Iz prirodoslovnega muzeja so pripeljali dermoplastični preparat bobra, ki si ga pri njih lahko ogledate še danes. Do sedaj so njihovo predstavitev obiskali učenci 7. razreda Osnovne šole Lesično, katerim so predstavili nekaj splošnih podatkov o bobru in njemu podobnih živali s katerimi ga radi zamenjujemo. Z njimi so se sprehodili tudi do bližnje reke Bistrice, kjer so si učenci ogledali bobrove brloge in drče , ob rečni strugi pa so lahko videli tudi obgrizeno drevje in ostanke koruznice. Učenci so na koncu naredili tudi maketo habitata bobra.
Bobra si bodo ogledali še tudi učenci Osnovne šole Kozje in Osnovne Šole Bistrica ob Sotli. S slednjimi bodo v Kozjanskem narodnem parku naredili še eno maketo habitata bobra. Za vse obiskovalce so v Kozjanskem parku napisali tudi kratek prispevek, ki so ga poimenovali »Le kam je namenjen sotlški vodni potepuh«. V njem nam povedo, da dokazi v obliki blatnih odtisov nog, objedenega drevja, izkopanih rovov v obrežju struge in delno uničenem jezu na reki dokazujejo prisotnost velikega vodnega prebivalca na Bistrici – evrazijskega bobra.

Maketa bobrišča (foto: Kozjanski narodni park)

Svojo pot je ta prebivalec po njihovem pripovedovanju pričel na Hrvaškem, kjer so ga ponovno naselili med letom 1996 in letom 1998, od koder je svojo pot nadaljeval po reki Savi gorvodno in se ustalil v z vrbami bogati reki Sotli. Na Sotli bi se naj prvič pojavil leta 2009 zaradi velikega števila meandrov in mrtvic, kjer je tudi veliko lesene biomase. Od takrat dalje naj bi bober »osvojil« že naselja Polje pri Bistrici, Dekmanca, Sadlarjevo, Limeno in celo Šmarje pri Jelšah. Tako so od leta 2016 njegove sledi opazne na pritokih Tinski potok, Mestinjščica, Polžanski potok in Šmarski potok. V prispevku so še zapisali, da jim je zanimivo, da se bober še ni naselil na porečje Savinje, saj mu je gibanje na Savi zaradi številnih hidroelektrarn oteženo.

Kljub vsemu je bober znan poleg tega, da je dober plavalec, pohodnik in graditelj tudi po izrazitem apetitu, zaradi česar včasih prihaja v navzkriž z ljudmi. Tako je bilo od leta 2012 za porečje Sotle odobrenih 22 odškodninskih zahtevkov za škodo na kmetijskih pridelkih in drevju.

Vendar vse, ki vas zanima kako je v resnici videti bober in kje živi ste vljudno vabljeni, da se danes odpravite na ogled tega glodalca v Kozjanski narodni park.
 
M.I.