V Sloveniji je bil po poročanju Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) pridelek ekološko pridelanih zelenjadnic v letu 2018 po količinsko slabšem pridelku ekološko pridelanih zelenjadnic v letu 2017 (za 14 % manjšem kot v 2016) za 21 % večji kot v 2017 (in za skoraj 4 % večji kot v 2016).
V letu 2018 je bilo v sistem kontrole ekološkega kmetovanja zajetih 3.741 kmetijskih gospodarstev ali za 3 % več kot v letu 2017, od tega je bilo 3.320 ekoloških kmetijskih gospodarstev ali za 4 % več kot v letu 2017. Preostanek so bila kmetijska gospodarstva v preusmeritvi, število le-teh se je glede na leto 2017 zmanjšalo za 5 %. Vsa kmetijska gospodarstva v sistemu kontrole ekološkega kmetovanja (3.741) so predstavljala 5,4 % vseh kmetijskih gospodarstev v Sloveniji, tista s statusom »ekološki« med njimi (3.320) pa 4,8 % vseh. Deleža obojih sta se glede na leto 2017 povečala za 0,2 odstotne točke.
V letu 2018 je bila površina kmetijskih zemljišč v uporabi glede na leto 2017 večja za 1.320 hektarjev (ali za 7%). Najbolj se je v odstotkih povečala površina ekoloških vinogradov: za 37 % (ali za 124 ha). Sledili so sadovnjaki s 14 % (183 ha) in oljčniki s 13 % (26 ha) ter površina, namenjena za ekološko pridelavo zelenjadnic, z 11 % (kar je le 22 ha).
V celotni površini ekoloških kmetijskih zemljišč v uporabi se delež trajnih travnikov in pašnikov z leti zmanjšuje, a zelo počasi (v letu 2017 je znašal 82,8 %, v letu 2018 pa 81,7 %).
V letu 2018 je bil pridelek ekološko pridelanega sadja skoraj šestkrat večji kot v 2017(v 2018 je tehtal 5.029 ton, v letu 2017 pa 895 ton), vendar je bil pridelek sadja v 2017 zaradi neugodnih vremenskih razmer v tem letu izjemno nizek. Celoten pridelek na ekoloških njivah in vrtovih je bil za 27 % večji kot v 2017 (tehtal je 29.216 ton); količina zelenjadnic je bilo večja za 21 % (tehtale so 1.834 ton). Bila pa sta količinsko večja tudi pridelka v vinogradih in oljčnikih: pridelek grozdja je bil večji za 15 % (tehtal je 1.505 ton), pridelek oljk pa za 31 % (tehtal je 552 ton).
V ekološki reji je bilo število posameznih vrst živali v letu 2018 večinoma nižje kot v 2017, v povprečju za 9 %. Povečalo se je le število čebeljih panjev (za 31 %; z 2.182 na 2.863), drugih živali (divjad v reji v oborah) (za približno 9 %) in goveda (za malo manj kot 2 %).
Skupna masa mesa iz ekološke reje je bila v letu 2018 za 26 % večja kot v letu 2017. Večje kot v letu 2017 so bile masa govejega mesa (za 27 %), masa svinjskega mesa (za 19 %), masa perutninskega mesa (za 29 %) in masa mesa drugih živali (divje živali v oborah)(za 238 %). Masa ovčjega in masa kozjega mesa sta bili manjši (za 41 % oz. za 57 %). Mesa kopitarjev v letu 2018 ni bilo.
V letu 2018 so namolzli ekološkega kravjega mleka 6.868 ton ali 20 % več kot v 2017, ovčjega 181 ton ali približno 2 % več kot v 2017, kozjega mleka pa 139 ton ali 13 % manj kot v 2017.
V minulem letu sta se od ekoloških proizvodov živalskega izvora v primerjavi z 2017 povečala tudi pridelek ekološko pridelanega medu (za 41 %) in prireja jajc (za 26 %).
Vir: Statistični urad RS
