V SDS vlado sprašujejo, če smo priča tekmovanju javnega zdravstva z zasebnim in kdo bo odgovarjal ob tem za zaostanke pri obravnavah pacientov

Foto: Twitter (SDS)

Zadnje dni je javnost razburkala vest o prepovedi dela zdravnikov, ki delajo v javnih zdravstvenih zavodih in pri koncesionarjih. V SDS so mnenja, da bo takšna odločitev pomenila zmanjšanje pravic pacientov, saj gre za zdravnike, ki v obeh primerih delajo v javni zdravstveni mreži.

Zaradi tega so v SDS oziroma v njihovem imenu je vodja poslanske skupine Jelka Godec na vlado naslovila vprašanja vezana na to problematiko. Od vlade želijo pridobiti odgovore ali s takšno odločitvijo vlada tekmuje z javnim zdravstvom z zasebnim zdravstvom. Prav tako poslance SDS zanima kaj bo takšna odločitev pomenila za paciente in kdo bo odgovarjal še za večje zamude pri njihovi obravnavi.

Celotno poslansko vprašanje objavljamo v nadaljevanju.

V Navodilih o spremljanju in poročanju o obsegu izvajanja zdravstvenih storitev, ki jih je minister za zdravje Danijel Bešič Loredan podpisal 23. januarja 2023, se določa, da so v ukrep plačila po realizaciji vključeni le izvajalci, ki za posamezno zdravstveno dejavnost izpolnjujejo pogoja iz 15. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema:

–        da so podali izjavo, da so pridobili dostop (oz. je v postopku pridobivanja) do orodja WebBI za podatkovno analitiko in dnevnih poročil o kakovosti podatkov in da jim je na ta način omogočeno sprotno in odgovorno ter v skladu z interventno zakonodajo spremljanje podatkov o številu čakajočih in čakalni dobi v lastnem sistemu glede na centralni sistem e Naročanje (to ne velja za dejavnosti, kjer se ti podatki ne spremljajo) ter v primeru ugotovljenih neskladnosti v podatkih zagotavljajo takojšnje aktivnosti in ukrepe za odpravo teh neskladnosti do določenega roka;

–        pri izvajalcih zdravstvene dejavnosti s koncesijo mora biti dodatno podana še izjava, da so program izvedli brez dodatne vključitve zaposlenih v javnih zdravstvenih zavodih (sklenjene podjemne pogodbe, pogodbe o poslovnem sodelovanju, naknadne delne zaposlitve …).

1.      Na podlagi katerih določil 15. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema je določena prva alineja?

Prepoved dela zdravnikov, ki hkrati delajo pri koncesionarjih in v javnem zdravstvenem zavodu – torej v obeh primerih delajo v javnem zdravstvu oziroma so del javne mreže, bo zmanjšala število obravnav, kar ni dobro za paciente. V kolikor zdravnik opravlja delo za drugega delodajalca, se lahko pojavi težava, če gre za neposredno konkurenco, ki jo je potrebno nesporno dokazati.

2.      Ali javno zdravstvo v državni lasti res tekmuje z javnim zdravstvom v zasebni lasti?

3.      Kdo bo nadomestil in izvedel odpovedane storitve za pacienta zaradi izpolnjevanja druge alineje 2. člena Navodil o spremljanju in poročanju o obsegu izvajanja zdravstvenih storitev? Kdo bo odgovarjal za morebitne zaostanke pri obravnavi pacientov oziroma pri morebitnih zdravstvenih težavah pacientov, ki ne bodo pravočasno obravnavani?

4.      Ali je Zakon o nujnih ukrepih za zagotovitev stabilnosti zdravstvenega sistema del nove zdravstvene reforme, ki naj bi začrtala jasno in strogo ločnico med javnim in zasebnim zdravstvenim sistemom ter obravnavala spremembo financiranja zdravstvenega sistema in ukinitev koncesij?

Vir: SDS