Veronikini lavreatinji 2023: Miriam Drev s pesniško zbirko Zdravljenje prednikov in Iva Jevtić s pesniško zbirko Milost

Miriam Drev, foto: Alenka Slavinec

V celjskem Narodnem domu so v torek podelili 27. Veronikino nagrado, zlatnik poezije in malo Veroniko. Strokovna komisija je letos izbrala dve prejemnici Veronikine nagrade.

Strokovna komisija letošnje Veronikine nagrade v sestavi literarne zgodovinarke in teoretičarke Alojzije Zupan Sosič (predsednica), lanskoletne Veronikine nagrajenke, prevajalke, doktorice angleške in ameriške književnosti Kristine Kočan ter pisateljice, prevajalke in publicistke Pie Prezelj je izbrala pet nominiranih zbirk, ki so izšle v obdobju med lanskim junijem in letošnjim majem.

Miriam Drev, Zdravljenje prednikov (Hiša poezija)

Sergej Harlamov, Hypomnemata ali Obnovimo osnove pisanja (Literarno društvo IA)

Iva Jevtić, Milost (Kud AAC Zrakogled)

Nevenka Miklič Perne, Pogovor s stvarmi (Kulturni center Maribor)

Gregor Podlogar, Atlas (LUD Šerpa)

Sedemindvajseto Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta prejmeta Miriam Drev za zbirko Zdravljenje prednikov (Hiši poezije) ter Iva Jevtić za pesniško zbirko Milost (KUD AAC Zrakogled).

V utemeljitvi nagrade lahko preberemo, da se v poeziji Miriam Drev “ne memoarskem, temveč skorajda albumskem spoju podob preteklosti in sedanjosti, se razpirajo mesta, ki v podrobnostih razkrivajo vso resnico – in bolečino – bivanja. V zbirki Zdravljenje prednikov smo priča nadgradnji avtoričine poetike, obenem pa zaradi cele vrste vprašanj, ki jih s pomočjo bogatega podobja pretanjeno odpira pred bralstvom, sodi zbirka med pomembnejše v produkciji sodobne slovenske poezije.”

Miriam Drev je pesnica, pisateljica, književna prevajalka kot tudi avtorica številnih kritik in spremnih besed. Diplomirala je iz primerjalne književnosti in angleščine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Njen prevodni opus šteje več kot 90 del; mnogi avtorji so v slovenščini prvič izšli na njeno pobudo. Med svojim 7-letnim bivanjem na Dunaju je napisala knjižico Šviga gre lužat (1995) in okvirno prvo pesniško zbirko Časovni kvadrat (2002). Druga, Rojstva, je izšla pet let zatem in leta 2008 zbirka Vodna črta. Leta 2012 je objavila roman V pozlačenem mestu in četrto zbirko pesmi Sredi kuhinje bi rasla češnja. Leta 2014 je izšel njen drugi roman Nemir in leta 2017 peta pesniška zbirka Tirso. Leta 2021 je izšel njen tretji roman Od dneva so in od noči, napisan v pisemski obliki, in bil nominiran za nagrado Kresnik 2022. Zdravljenje prednikov je njena šesta pesniška zbirka. Živi kot svobodna kulturna ustvarjalka v Ljubljani.

Za Ivo Jevtić je komisija zapisala: “Divje čipke bi lahko bila metafora za pesmi celotne zbirke oziroma za večino lirskih skic, prepletenih s pripovednimi zasuki in esejiziranimi podobami tako, da stkejo različne plasti v novo, občutljivo estetsko tkanino. Pesmi v zbirki Milost iščejo vrzeli, ki jih lahko zapolnijo le dovolj občutljivi bralci, hkrati pa se prav v teh prostorih briše meja med individualnim in kolektivnim. Vse izpostavljeno kaže, da je Milost velika dragocenost sodobne slovenske pesniške zakladnice.”

Iva Jevtić, foto: Taj Kosmač

Iva Jevtić je pesnica, prevajalka in literarna teoretičarka. Po študiju angleške književnosti na Univerzi v Edinburgu (2001) in magisteriju iz angleške književnosti na Univerzi v Sussexu (2002), je leta 2008 na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktorirala iz literarnih ved na temo srednjeveške mistične književnosti. Redno prevaja dela s področja humanistike, jezikoslovja, družboslovja in zgodovine. Leta 2005 je pri založbi Apokalipsa izšla njena prva pesniška zbirka Težnost, o kateri je Barbara Korun zapisala: »Prvenka pisateljice Ive Jevtić je nekaj tako posebnega, da česa podobnega iz ‘slovenske literarne zakladnice’ še nismo brali; je nič manj kot kaosmogonija in ona-to-logija nekega od svetov, ne, bolje, več svetov […]«. Ob izidu zbirke Milost pa avtorica spremne besede Sonja Dular dodaja: »Od Težnosti k Milosti, to bi bil lahko tudi moto, napotek za življenje kot tako.«

Mestna občina Celje