“Slovenija ni ravnala kot Nemčija, ki je tako rekoč v dveh letih do leta 1992 zamenjala več kot 90 odstotkov vseh sodnikov v vzhodnem delu države. Imela je seveda Zahodno Nemčijo, od koder je črpala sodniški kader. Podobno se je zgodilo s profesorji na pravnih fakultetah. Nekaj kadra, kot zdaj ugotavljamo, ni prišlo z zahoda, ampak celo iz demokratično bolj deficitarnih republik nekdanje Jugoslavije,” je za Siol pojasnil Zobec, ki je med drugim spregovoril tudi o pravosodnih izpitih opravljenih v BiH in o tem, da Branko Masleša sploh nima postulacijske sposobnosti, da bi nastopal pred vrhovnim sodiščem. Zobec je še prepričan, da so za vzpostavitev polnokrvne ustavne kulture, potem ko je prebivalstvo države več desetletij živelo v totalitarnem režimu, kjer pravo ni bilo argument, ampak je bilo pravo moč, s katero se je vladalo, so potrebna desetletja. Kulturni substrat, na katerem lahko gradimo vladavino prava in na katerem lahko formalni okvir, ki jo zagotavlja, uspešno deluje, se gradi več generacij. Ključnih težav slovenskega pravosodja je po mnenju vrhovnega sodnika Jana Zobca sicer več, a se mu zdi, da težava izhaja predvsem iz prve polovice devetdesetih let oziroma iz tranzicije v ožjem pomenu besede.
“Dvomi se vlečejo še naprej, saj enega papirja Branko Masleša ni pokazal, in sicer potrdila o opravljenem pravosodnem izpitu po zakonu o pravosodnem izpitu Republike Slovenije. Ta papir bi moral predložiti, pa ga ni,” je v pogovoru za Siol ponovil vrhovni sodnik Jan Zobec. Sodnik meni, da Branko Masleša sploh nima postulacijske sposobnosti, da bi nastopal pred vrhovnim sodiščem. Masleši so kot stranki celo v lastni zadevi vrata na vrhovno sodišče zaprta. “On, ki niti v svojem imenu ne bi mogel vložiti pravnega sredstva na vrhovno sodišče, je hkrati vrhovni sodnik, ki odloča o teh pravnih sredstvih,” je pojasnil Zobec, ki se je skliceval na vsaj dve odločbi, v katerih se je Vrhovno sodišče izreklo, da pravosodni izpit opravljen v BiH oziroma v nekdanji SFRJ, v Sloveniji ne velja. Spomnimo, tudi v slovenski zakonodaji ne obstaja člen, ki bi pravosodne izpite iz naše nekdanje skupne države izenačeval s slovenskim PDI.
Zobec je na vprašanje o lestvici držav glede na stanje pravne države pripovedoval o dogodku iz časa, ko je bil še ustavni sodnik. Takratni predsednik ustavnega sodišča je prišel iz Strasbourga, z otvoritve sodnega leta in vprašali so ga, kaj so tam rekli o Sloveniji. Odgovoril je, da Slovenijo vsi neizmerno hvalijo, zaradi Komisije za preprečevanje korupcije ter zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. “Toda vsi vemo, kako je bila ta komisija zlorabljena. To je en lep primer razkoraka med formalnim okvirom in dejanskim delovanjem v praksi,” je pojasnil Zobec in poudaril, da šteje le delovanje v praksi, kar je pa seveda zelo težko meriti. “Zato sem nekoliko zadržan, ko gre za takšne lestvice. Slovenija bi lahko bila po formalnem okviru zelo visoko, gotovo med prvimi 15, ko pa gre za uresničevanje pravne države v praksi, imamo marsikje resne težave,” je še dodal.
Celoten članek si lahko preberete tukaj.
Vir: Nova24TV
