Danes edini kompetenčni slovenski otroški kardiokirurg, ki je med drugim delal specializacijo tudi na Nizozemskem in danes dela v Nemčiji, ni bil dovolj dober za UKC Ljubljana

Foto: Matija Sušnik DZ

Pred preiskovalno komisijo, ki jo vodi poslanka SDS Jelka Godec in katera preiskuje politično odgovornost za stanje na otroški srčni kirurgiji v UKC Ljubljana sta danes pričala dr. Tomaž Klokočovnik in dr. Janez Vodiškar.

Na zaslišanju je pred člani preiskovalne komisije dr. Tomislav Klokočovnik povedal, da je bila ustanovitev Nacionalnega inštituta za otroške srčne bolezni (NIOSB) le piarovska poteza vlade Mira Cerarja tik pred zaključkom mandata. Klokočovnik je povedal tudi, da je bil NIOSB »rakasta tvorba«, ki bi jo lahko odstranili le s fizično ločitvijo od UKC Ljubljana in bi ga prestavili na samostojno lokacijo.  Poleg tega je navajal, da je Jadranka Buturovič Ponikvar večkrat povedala, da se kot strokovna direktorica UKC Ljubljana ne bo ukvarjala s težavami otroške srčne kirurgije.

Dr. Klokočovnik je povedal tudi, da je dr. David Mishaly izjavil, da se dr. Roberta Blumauerja ne da naučiti otroške srčne kirurgije ampak, da mu dr. Borut Geršak ni želel dati novega »učenca«. Nadaljeval je tudi, da je bila velika težava v tem, da so informacije o poteku konzilijev sproti uhajale iz stavbe v medije ter da so to vsi vedeli kdo počne te zadeve, a nihče ni ukrepal. Morda ni prišlo do ukrepanja tudi zaradi tega, ker je po besedah dr. Klokočovnika generalni direktor UKC imenovan politično, ki bedi nad denarnim tokom, vendar mora za to narediti toliko in toliko uslug.

Foto: Matija Sušnik DZ

Precej nenavadno je bilo pričanje dr. Klokočovnika v delu, kjer je navajal, da je bil v UKC Ljubljana prisoten dr. Šehič, ki je operiral brez licence in je moral zato plačati 1.200 evrov kazni sam dr. Klokočovnik, ki ga je pripeljal v Ljubljano. Na vprašanje predsednice Jelke Godec: »Ali je bila kazen izdana ustanovi UKC Ljubljana ali vam,« je Klokočovnik odgovoril, da ustanovi. Zato je predsednico zanimalo: »In vi ste ta znesek poravnali?«

»Takratni direktor Vrhunec mi je prinesel položnico in rekel, da je to kazen, ker Šehič ni imel licence in naj jo plačam. Jaz sem jo plačal. To ni nič takega, nisem bogat ampak sem to vseeno poravnal. In veste še vedno sva z Vrhuncem prijatelja in lahko greva na kavo ampak jaz na njegovem mestu ne bi tako ravnal,« je odgovoril dr. Klokočovnik.

V nadaljevanju seje je komisija zaslišala še dr. Janeza Vodiškarja, ki je zaradi neurejenih razmer leta 2012 zapustil UKC Ljubljana in odšel na delo v Nemčijo. Na samem začetku je demantiral besede njegovega predhodnika na seji, ki je trdil, da v Sloveniji ne potrebujemo otroškega srčnega kirurga, saj imamo prisotnega 24 ur odraslega srčnega kirurga. Po mnenju dr. Vodiškarja je bila takšna praksa mogoča pred 50 leti, danes pa sta to zelo različni področji v zdravstvu.

Kljub enoletni specializaciji v Leidnu na Nizozemskem je po vrnitvi dr. Vodiškar s strani dr. Boruta Geršaka dobil nalogo, da mora v Sloveniji opraviti še enoletno izobraževanje. Dr. Vodiškar je komisiji tudi povedal, da po prevzemu otroške srčne kirurgije s strani dr. Blumauerja zanj v Sloveniji ni bilo več ne operacij ne asistiranja pri operacijah.

Po letu 2012 je dr. Vodiškar svoje delo nadaljeval v Aachnu v Nemčiji in sedaj v Mϋnchnu prav tako v Nemčiji. V Nemčiji je tudi postal specialist otroške srčne kirurgije in kot takim strokovnjakom je v kontakt leta 2014 z njim stopil dr. Klokočovnik in se dogovoril, da bo takrat še njegova matična ustanova v Aachnu z njim opravila operacijo otrok v Sloveniji. Prvič je dr. Vodiškar skupaj s svojim mentorjem prišel zastonj, drugič pa je le opravil tri operacije. Pri tem je dr. Vodiškar povedal, da račun izstavljen UKC Ljubljana za te posege ustanovi v Aachnu ni bil nikoli plačan.

Dr. Vodiškar je pred komisijo pojasnil tudi, da se je tako z dr. Gregoričem kot s Samom Fakinom pogovarjal o vrnitvi v Slovenijo a pod enakimi pogoji kot jih ima v Nemčiji. Pri pogovorih z dr. Gregoričem o sodelovanju v NIOSB-ju je naletel na težave pri nadaljnjih pogovorih s takratno v.d. direktorja NIOSB, ker mu ni znala pojasniti katere strokovnjake bodo pripeljali v NIOSB, on osebno pa prisega na strokovno usposobljenost kadra in ga ne zanima kdo je s kom prijatelj.

Poudaril je še, da za oživitev projekta kot je NIOSB šest mesecev ne pomeni nič in da se v tem času ne da vzpostaviti centra, ki bi ga v Sloveniji potrebovali ampak tak projekt zahteva leta in leta dela. Prepričan je, da je bil NIOSB ustanovljen s ciljem, da se določene ljudi umakne iz otroške srčne kirurgije.

M.I.