Pozitiven izkupiček maratonskih pogajanj v Bruslju predstavlja zgodovinski dosežek za Slovenijo, zato bi slovenska javnost pričakovala, da bodo v večerno oddajo Odmevi na RTV Slovenija, kot osrednjega gosta, povabili predsednika vlade Janeza Janšo, ki je med najbolj zaslužnimi za takšen uspeh. Očitno pa je kaj takega preveč optimistično pričakovati od javne RTV Slovenija, ki naj bi delovala v javnem interesu, saj so namreč raje povabili nekdanjega premierja iz vrst LDS Antona Ropa, ki je bil sicer pohvalen do dosežka naše države, toda ob takem uspehu bi morali uredniki povabiti najbolj zaslužnega: Predsednika vlade.
“Tole ROPanje pozornosti, ki bi si jo v Odmevih, po bruseljski pogajanjih zaslužil predvsem Janez Janša, deluje kot sabotaža ali slaba šala v škodo gledalcev. Ni dovolj vpitje ali samohvala Igorja Kadunca. RTV s tako politiko žal spet izgublja ugled in gledalce. Bojim se za RTV prispevek,” je glede izbire gosta komentiral zgodovinar in voditelj na RTV Slovenija Jože Možina. Vršilec dolžnosti direktorja Urada Vlade Republike Slovenije za komuniciranje Uroš Urbanija pa je kritično pristavil: “Tole je pa res izjemna domislica RTV Slovenija: ob izjemnem uspehu ekipe Janše v Bruslju na Odmeve povabiš Toneta Ropa.”
Rop se strinja, da gre za zgodovinski dogovor
Voditelj Igor E. Bergant je Ropa uvodoma vprašal, kako ocenjuje dogovor glede na to, da se zdi zadovoljstvo vsesplošno. Ta je uvodoma izpostavil, da se strinja s tistimi, ki pravijo, da gre za zgodovinski dogovor. “Ta dogovor ni pomemben samo zaradi obsega sredstev, ki ga zagotavlja, ampak zaradi novega pristopa, ki se je zgodil. Nov dogovor sloni na drugačnem financiranju potreb Evropske unije. Nekaj kar ni bilo možno doseči pri prejšnji krizi, ki se je zgodila. Pri prejšnji krizi namreč Nemčija in tako imenovane varčne države nikakor niso pristale na to, da bi solidarno jamčili za zadolževanje celotne Evropske unije za namen posameznih članic Evropske unije.” V tem primeru se sedaj to, po besedah Ropa, dogaja.
Foto: Posnetek zaslona
Vesel sem za Evropsko unijo in Slovenijo
“V bistvu se dogaja neke vrste evropska obveznica, ki ne bo direktno evropska obveznica, ampak bo zadolževanje preko tega sklada. To je nekaj novega. To pomeni poglabljanje Evropske unije. To pomeni večjo solidarnost, nov model in nov način reševanja kriz, kadar do njih pride znotraj Evropske unije. To je izjemnega pomena, ker če smo bili pri prejšnjih krizah priča, da so se države umikale v svoje meje in so pustile druge države, da so se lahko zadolževale pod pogoji, ob trojkah in podobno, se je tokrat zgodilo, da smo dobili skupni inštrument, skupno solidarnost, skupno vzajemnost,” je izpostavil in ob tem poudaril, da je vesel za Evropsko unijo in Slovenijo. “V bistvu sem ponosen, da smo v Evropski uniji in da imamo sedaj neke primerljive mehanizme, kot druge velike države, kot so ZDA in podobno.”
Odziv Ropa je bil sicer pohvalen do izpogajanega izkupička, je sledilo naslednje vprašanje Berganta: “Kakšen je vaš pogled na slovenski delež, na višino sredstev in razporeditev? 600 milijonov evrov iz proračuna v sedmih letih je veliko. Ampak v primerjavi z baltskimi državami, ki so še bolj zadovoljne, Estonija bo dobila 2,7 milijarde več, Latvija 2,3 milijarde, Litva 1,7 milijarde evrov, pri čemer je Slovenija razvitejša, je to za Slovenijo res tako zelo ugodno?” “Mislim, da to ni prava perspektiva pogleda,” je na to povedal Rop in ob tem dodal, da je seveda pomembno, da se Slovenija dobro izpogaja. “Mislim, da se Slovenija ni slabo izpogajala. Primerljivo se je izpogajala, naprimer Češka je dobila v zadnjem momentu dodatne 1,5 milijarde evrov, Slovenija je dobila 350 milijonov, če to primerjamo: 10 milijonov prebivalcev in 2 milijona, je to povprečni dosežek. Bolj ključnega pomena je, da bo Slovenija v naslednjih treh letih imela 5,7 milijard dodatnih sredstev in pogajanja, kot je nekdo rekel danes, se selijo iz Bruslja v Slovenijo. Vse bo odvisno od Slovenije. Če bomo v Sloveniji dobro pripravili programe, če bodo programi kvalitetni, če bodo sredstva res prišla k podjetjem, k posameznikom in državljanom, potem bomo imeli vsi nekaj od tega. Potem bo Slovenija izšla iz te krize boljša, bolj konkurenčna in z boljšo perspektivo za državljane.”
Avtorica Nina Žoher, več lahko preberete tukaj.
