Že spomladi smo bili priča novi “zlati mrzlici”, saj je povpraševanje po zlatih kovancih in palicah močno poskočilo, kar je posledica gospodarske negotovosti zaradi pandemije novega koronavirusa. V zadnjem tednu so cene zlata poskočile kar do rekordnih 1960 dolarjev na unčo, do konca leta pa bi se cena lahko dvignila celo do 2.300 dolarjev na unčo. Obenem rastejo tudi cene srebra.
Ekonomska kriza oziroma nestabilnost povezana s pandemijo novega koronavirusa ter zaprtost gospodarstva in družbe so dvignili cene zlata do zgodovinskega rekorda. V zadnjem tednu julija se je občasno pripetilo, da je bilo za unčo te “kraljevske kovine”, potrebno plačati preko 1950 dolarjev, občasno pa celo 1960 dolarjev. Na svoj račun je prišlo tudi srebro. Goldman Sachs pa napoveduje, da v bližnji prihodnosti ne gre pričakovati padca cen obeh navedenih žlahtnih kovin, poroča pch24.
Dosedanji rekord cene zlata je bil dosežen leta 2011 in je znašal 1920 dolarjev. In čeprav je bil v preteklem tednu ta prag presežen za 30 oziroma celo 40 dolarjev, ni pričakovati, da bi cena te plemenite kovine kmalu padla. Tako so prepričani analitiki investicijske banke, ki so dvignili svoje napovedi glede rasti cen naložbenih surovin. Že omenjeni analitiki pa ob tem opozarjajo, da zlato v negotovih časih, ko najprej grozi deflacija, zatem pa inflacija, predstavlja alternativo dolarju.
Po drugi strani pa srebro pridobiva na vrednosti zaradi situacije na trgu zlata in povečanega povpraševanja po napravah, ki so potrebne za proizvodnjo energije iz obnovljivih virov. Ta poslednji element je tesno povezan z Evropskim zelenim dogovorom pa tudi proekološkim programom ameriškega predsedniškega kandidata Joea Bidna. Nove napovedi skupine Goldman Sachs pa govorijo celo o tem, da se bo cena zlata do konca tega leta povzpela kar do rekordnih 2.300 dolarjev za unčo. Dosedanja napoved je sicer govorila o dva tisoč dolarjih. Po drugi strani pa se je popravek napovedi rasti cen srebra “dvignil” z 22 na 30 dolarjev.
Pandemija novega koronavirusa je že spomladi sprožila zlato mrzlico
Prvi opaznejši skok cen zlata, kot posledica pandemije novega koronavirusa, pa se je zgodil že marca oziroma aprila. Govorilo se je celo, da je obdobje pandemije novega koronavirusa že postreglo z novo zlato mrzlico, kar je bila zagotovo posledica rastoče gospodarske negotovosti. Tako je že prihajalo do pomanjkanja manjših zlatih palic in kovancev. Pandemija korona virusa bo sicer imela obsežne gospodarske posledice. Mnogi ljudje se na prihajajočo gospodarsko krizo pripravljajo z nakupom zlatih palic in kovancev, kar opravičuje sloves zlata, ki pomeni stabilnost v časih negotovosti. Že spomladi pa je cena zlata dosegla svoj vrh v zadnjih sedmih letih, in sicer 9. marca, saj je znašala več kot 1.700 dolarjev na trojaško unčo.
Avtor Domen Mezeg, članek je bil prvotno objavljen tukaj.
