Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) že več let pripravljajo publikacijo z naslovom Zdravje v občini. V publikaciji NIJZ spremlja različne dejavnike, ki kažejo kakšno je zdravje občank in občanov različnih občin.
Eden izmed preučevanih kazalnikov je tudi stopnja delovne aktivnosti, ki predstavlja delež delovno aktivnega prebivalstva in velja za ključni socialni kazalnik za analitično preučevanje na trgu dela. Redno delo namreč za posameznika predstavlja določeno stopnjo gotovosti za prihodnost in večjo zamozavest pri življenjskih odločitvah. S tem je posameznik bistveno bolj samozavesten in tako ima boljše pogoje za bivanje kot tudi boljše zdravstveno stanje.
V publikaciji je stopnja delovne aktivnosti prikazana kot odstotni delež delovno aktivnega prebivalstva, starega med 15 in 64 let po občinah stalnega prebivališča. Delovno aktivno prebivalstvo sestavljajo zaposlene in samozaposlene osebe, stare med 15 in 64 let.
V Sloveniji je stopnja delovno aktivnega prebivalstva 64,6-odstotka, v Savinjski regiji je to 64,8-odstotka. Pri pregledu podatkov je mogoče ugotoviti, da občine v okolici Celja, Kozjanskega in Obsotelja dosegajo dobre rezultate, saj se edino občina Dobrna uvršča pod to povprečje. V občini Dobrna je namreč stopnja delovno aktivnega prebivalstva 61,9-odstotka.
Vse ostale občine se uvrščajo tako nad slovensko kot regijsko povprečje. Najvišjo stopnjo delovno aktivnega prebivalstva dosega občina Doje s 69,9-odstotka. Sledijo občine Vitanje s 68,4-odstotka ter občini Rogatec in Rogaška Slatina s 67,8-odstotno stopnjo delovno aktivnega prebivalstva. Nad povprečje se uvrščajo še občine Vojnik in Zreče s 67,3-odstotno stopnjo delovno aktivnega prebivalstva Podčetrtek s 67-odstotki, Šmarje pri Jelšah s 66,4-odstotka, Slovenske Konjice s 66,1-odstotka in Šentjur s 66-odstotno stopnjo delovno aktivnega prebivalstva.
V slovensko in regijsko povprečje se uvršajo občine Laško s 65-odstotki, Celje s 64,3-odstotki, Štore s 64-odstotki in Kozje s 63,7-odstotno stopnjo delovno aktivnega prebivalstva.
M.I.
