Statistični urad Republike Slovenije je predstavil podatke, kaj se je povprečno zgodilo v enem dnevu v letu 2019. Med drugim so zapisali, da je bil naravni prirast negativen, selitveni pa pozitiven; ” znašala sta –1.260 oz. 16.213 prebivalcev. Skupni prirast je znašal 14.953, kar je 6,6 % več kot v 2018.” Zaskrbljujoči so predvsem podatki, da se je v Slovenijo povprečno na dan preselilo 86 prebivalcev iz tujine, medtem ko je vsak dan iz Slovenije odšlo 41 slovenskih državljanov.
V letu 2019 je tretje leto zapored več prebivalcev umrlo, kot se jih je rodilo. Negativni naravni prirast je bil posledica višje stopnje umrljivosti oseb zlasti v zimskih mesecih, v poletnih pa je bil pozitiven. Od skupaj 19.328 v letu 2019 živorojenih otrok se jih je največ rodilo v tretjem četrtletju, 5.204. V letu 2019 je umrlo 20.588 prebivalcev, od tega največ v prvem četrtletju (5.980), najmanj pa v tretjem četrtletju (4.732). Naravni prirast prebivalstva je bil tako posledično najvišji v tretjem četrtletju: rodilo se je namreč 472 prebivalcev več, kot jih je umrlo (0,9 na 1.000 prebivalcev); v prvem četrtletju pa je bil najizraziteje negativen (–1.415 oz. –2,8 na 1.000 prebivalcev) so zapisali v Statističnem uradu Slovenije.
Selitveni prirast je bil pozitiven v vseh četrtletjih. V drugem četrtletju je bil najvišji: priselilo se je 4.912 več prebivalcev, kot se jih je odselilo. Največ notranjih selitev, tj. sprememb naselja prebivališča v Sloveniji, je bilo v letu 2019 v tretjem četrtletju, 29 odstotkov. Vseh notranjih selitev je bilo v letu 2019 za 5 odstotnih točk manj kot v letu 2018 so razkrili na SURS-u.
Veliko število tujcev izkorišča Slovenija za izkoriščanje socialnih transferjev
V praksi so nam vsem dobro poznani primeri prijav prebivališča zgolj z namenom pridobitve različnih socialnih transferjev, pravice do dodatka za ločeno življenje, pravice do združitve družin, pravice do vstopa posameznika v Republiko Slovenijo iz naslova študija, pa čeprav ta oseba potem v naši državi nikoli ne študira, in drugo.
Glede na številne zlorabe v praksi, ko se na območju posameznih upravnih enot zaznava nadpovprečno veliko število prisotnih in tudi prijavljenih tujcev, se lahko predpostavlja, da ni vzpostavljene povezave med različni registri, ki vsebujejo potrebne podatke za preprečevanje tovrstnih zlorab in da pristojni organi delujejo zgolj parcialno oziroma med seboj ne sodelujejo. Z namenom preprečitve tovrstnih zlorab so s sprejetjem novega zakona o tujcih (ki se je začel uporabljati avgusta 2017) upravne enote postale prekrškovni organ, ki je po zakonu pristojen ugotavljati dejansko stanje na terenu.
