Predsednik vlade Janez Janša: Marsikaj, kar se bo dogajalo v Evropski uniji v prihodnjih štirih letih, bo odvisno od rezultatov spopada s pandemijo koronavirusa

Kot je uvodoma dejal predsednik vlade smo podobno deklaracijo doslej v Državnem zboru obravnavali že dvanajstkrat, “vendar pa gre tokrat za dokument, ki skuša pogledati v nekoliko daljše obdobje kot doslej, ko se je ta dokument sprejemal za leto in pol.” “Hitre spremembe v Evropi in po svetu namreč terjajo sprejetje bolj strateškega dokumenta s temeljnimi usmeritvami za naše delovanje v Evropski uniji in je obdobje, ki ga zajema ta deklaracija, cikel celotnega zakonodajnega obdobja oziroma mandata Evropske komisije in tudi Evropskega parlamenta, tako se to zdaj ujema. Ta deklaracija je časovno usklajena tudi s Strateško agendo Evropske unije za obdobje 2019-2024, zato je prisotna tudi večja jasnost in usklajenost ključnih prednostnih nalog delovanja Republike Slovenije v institucijah Evropske unije. Gre tudi za boljšo preglednost naših interesov oziroma tega, kar želimo v tem času v institucijah doseči,” je poudaril premier.

“Prvič, odkar sprejemamo podoben dokument, načrtujemo naše delovanje v institucijah Evropske unije v času po Brexitu, se pravi, v času po tem, ko je ena od članic, in to ena največjih, Evropske unije družino zapustila, in to ne popolnoma usklajeno in soglasno, ker so odprta še številna vprašanja, nekatera, za katera smo verjeli, da so zaključena, pa se zdaj rešujejo na sodišču oziroma so napovedi tožb. To predstavlja strateško drugačno kolje, kot smo ga bili vajeni doslej vse od vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Trenutno, kot je omenjeno tudi v deklaraciji, je ključni problem Evropske unije, pa tudi večine ostalega sveta pandemija koronavirusa, in marsikaj, kar se bo dogajalo v Evropski uniji v prihodnjih štirih letih, bo zelo odvisno od tega, kako bo spopad s pandemijo končan oziroma kakšni bodo rezultati, predvsem pa kakšni nauki bodo potegnjeni od tega,” je dejal predsednik vlade in poudaril, da je Slovenija že takoj na samem začetku, ko je bila vključena v program tria predsedovanj skupaj z Nemčijo in Portugalsko dodala dve prioriteti, ki sta bili soglasno sprejeti, to je priprava Evropske unije na večjo odpornost proti morebitnim prihodnim pandemijam, ki so verjetno žalostno dejstvo in priprave Evropske unije na večjo odpornost proti kibernetskim napadom, ki so v bistvu največja grožnja sodobnega sveta razen nuklearnega spopada v tem trenutku,” je dejal predsednik vlade Janez Janša.

“Evropska unija se v tem trenutku ukvarja z napori, da se zagotovi dovolj cepiva, kar je edini znani način za učinkovito zaustavljanje pandemije. Žal je bil vrh Evropske unije sklican za ta teden prestavljen na avdio video konferenco. Formalni razlog je situacija s poslabševanjem ali pa s povečevanjem okužb v večini držav članic Evropske unije ali pa na začetku tretjega vala. Dejanski vzrok je verjetno drugje, kajti danes, včeraj potekajo v Bruslju številni sestanki od sestankov znanih ministrov do srečanja znanih ministrov z državnim sekretarjem za zunanje zadeve Združenih držav v okviru Nata, vrsta drugih sestankov in Covid situacija ni zadosten razlog, da teh sestankov ne bi bilo. Torej, odpoved fizičnega srečanja evropskega vrha in predstavitev na videokonferenco, kar je povsem drug format, je pogojen z velikim nezadovoljstvo, zaradi pogodb, ki so bile sklenjene s proizvajalci cepiv predvsem s podjetjem AstraZeneca, kjer se pač ta dobavitelj ne drži pogodb in zaradi tega ima celotna Evropska unija probleme z izvajanjem načrtov cepljenja kot so bili sprejeti konec lanskega leta ali v začetku letošnjega leta,” je dejal predsednik vlade in izrazil dvom, da bo vse te probleme možno razčistiti preko avdio video konference tako, da bomo še nekaj časa brez zadovoljivih odgovorov, kako je prišlo do te situacije. “Kljub temu pa potekajo dodatni napori, da se zagotovijo cepiva drugih proizvajalcev ali, da se čim prej odobrijo cepiva, ki so v postopku testiranja tako, da se bo ta napaka pri sklepanju pogodb popravila,” je dejal predsednik vlade.

Nadaljeval je, da je v resoluciji veliko govora o zelenem prehodu in digitalni preobrazbi. V vseh strateških dokumentih Evropske unije za bližnjo in srednjo prihodnost je to omenjeno ali opredeljeno kot strateška opredelitev. “Kar se tiče zelenega prehoda, je potrebno opozoriti, da gre za prehod in ne za prelom, kar pomeni, da je poleg odločitve, kdaj bomo prešli na ogljično nevtralnost in da bo vse zeleno, potrebno pretehtati tudi ceno tega prehoda in predvsem učinke tega prehoda. Če se to ne tehta, če to ni vsebovano v strategijah in marsikje sektorsko je to premalo obdelano, potem pač brezglavo hitenje k določenim odstotkov v praksi pomeni zlom industrij, ki v tem trenutku v Evropi zagotavljajo na desetine milijonov delovnih mest, velik odstotek bruto domačih proizvodov posamičnih industrijsko najbolj razvitih držav, po drugi strani pa to predstavlja selitev tovrstne industrije na druge celine v manj razvite predele sveta, kjer se, potem pač izpusti CO2 povečujejo in v globalu nismo dosegli nič razen uničenja določenih industrij, ki so v tem trenutku strateško pomembne za Evropo,” je povedal predsednik vlade in dodal, da je zavedanje, da ne gre za prelom, ampak za prehod v številnih strateških dokumentih premalo poudarjeno. “Če kaj spremljate razprave v Evropi, še posebej v Nemčiji, to povzroča velike turbulence tudi na notranje političnih prizoriščih posamičnih držav,” je dodal premier Janez Janša.

“Ko gre za digitalno preobrazbo, govorimo o nečem, kar poteka, govorimo o nečem, kjer je potrebno dosegati konkurenčnost, govorimo pa tudi o nečem, kjer so velikanska tveganja, ker umetna inteligenca ne predstavlja zgolj načina, kako se ceneje, bolje, bolj zeleno proizvajajo določene stvari, ampak je to tehnologija, ki jo je mogoče zlorabiti tudi za drugo smer – če poenostavim govorim o nevarnosti kibernetskih napadov ali pa kibernetske odvisnosti. To je točka, kjer je vsaka država članica Evropske unije sama bistveno prešibka, da se s tem izzivom sooči, tudi Evropa kot celota je v danem razmerju sil v svetu prešibka, to je točka, kjer je še posebno potrebno severnoatlantsko zavezništvo oziroma čezatlantsko zavezništvo, kjer je mogoče to ali pa zelo verjetno to edini način, da se tukaj vzpostavi zadostna kibernetska varnost in šele zadostna kibernetska varnost omogoča izkoriščanje vseh dobrih potencialov te digitalne preobrazbe,” je poudaril premier Janez Janša.

“Strateški problem Evropske unije, s katerim se bo hočeš nočeš ukvarjala tudi v prihodnje in to čedalje bolj je demografija,” je nadaljeval predsednik vlade Janez Janša. Po njegovih besedah starajoče se prebivalstvo v Evropi predstavlja večkraten izziv. “Ta razprava o tem, koliko se ta problem da reševati z migracijami in koliko z drugačno družinsko politiko s klasičnimi načini popravke demografske slike poteka in bo še potekala, očitno pa je rešitev v zdravi kombinaciji, ki predpostavlja, da ima Evropa tudi enotno migracijsko politiko, da je sposobna varovati zunanje meje in da je sposobna postavljati in tudi izvajati racionalne in enotne kriterije legalne legalnih migracijskih tokov,” je povedal predsednik vlade.

“Tema, ki je vsebovana v deklaraciji in je seveda pereča tudi znotraj Evropske unije in je v veliki meri bila tema, ki je začela razprave o brexitu, je vprašanje vladavine prava. Za več nacionalno, več državno skupnost kot je Evropska unije je vladavina prava temeljnega pomena.  Predpostavka, da je skupnost utemeljena na vladavini prava, je predvsem v tem, da se enaka merila uporabljajo za vse, se pravi, da smo pred evropskimi institucijami članice Evropske unije ne glede na število prebivalstva, ne glede na to, kdaj je kakšna članica vstopila v Evropsko unijo v smislu prava enakopravni in tudi enakovredni, se pravi, da se ista merila uporabljajo takrat, ko Francija preseže neke odstotke ali pa kriterije, ko gre za izpolnjevanje evropskih paktov stabilnosti, trajnosti ali česarkoli in da se ista merila uporabljajo tudi ko gre za Malto, Slovenijo, Litvo, Madžarsko, Poljsko, Švedsko in tako naprej. Do glavnih debat je prišlo takrat, ko so posamične članice imele upravičeno ali pa neupravičeno občutek, da enaki vatli ne veljajo za vse,” je povedal premier in nadaljeval: “Slovenci, ki smo dolgo časa živeli v večnacionalnih državah, različnih vladavin, vemo, kam vodi občutek, da enaka merila ne veljajo za vse in kako se žal takšne zgodbe končajo. In s tega vidika je boj za vladavino prava na prvem mestu, boj za to, da merila, pravila, ki veljajo v neki skupnosti, veljajo enaka za vse, ker takšno skupnost potem imajo posamezniki pa tudi narodi in države za prostor kjer vlada pravičnost in v katerem želijo bivati,” je povedal predsednik vlade Janez Janša.

Nadaljeval je, da bo v naslednjih štirih letih odprta tudi razprava o prihodnosti Evropske unije na način kot doslej še ni bila odprta in to ne samo zato, ker se je formalno začela konferenca o prihodnosti Evrope in glavni del, glavni časovni slog te konference sovpada z drugo polovico letošnjega leta, ko Slovenija vodi Svet Evropske unije. “Ta razprava bo drugačna kot je bila doslej zaradi treh, predvsem zaradi dveh, zaradi številnih dejavnikov, najvažnejša sta dva. Eden je že omenjeni brexit, se pravi, smo prvič v položaju, ko se Evropska unija ni samo širila, ampak se je tudi krčila in to občutno. Drugi razlog je pandemija, ki še traja. Se pravi, v teh razmerah, ki bodo v glavnem zamejene predvsem s tema dvema dejavnikoma, bo potekala razprava o tem, kako si Evropejci predstavljamo našo skupno prihodnost. Že same priprave na to konferenco ne obetajo prav velikega optimizma. Tisti, ki se spomnite prejšnje konference o prihodnosti Evrope veste, da je bil takrat imenovan predsednik konference, da je bila vzpostavljena neka fleksibilna, pa vendarle hierarhična struktura, ki je potem to konferenco vodila. Dobili smo najprej predlog ustavne pogodbe, ki je bil zavrnjen v Franciji, na Nizozemskem in potem nek kompromis v obliki Lizbonske pogodbe. Se pravi, proces se je kljub težavam nekako iztekel v neke zaključke, ki so bili v glavnem dobri. Zdaj se institucije Evropske unije niso uspele dogovoriti o enotnem predsedniku, tako da je konferenca v rokah tria, se pravi predsedujoče države in predsednice Evropske komisije in Evropskega parlamenta, kar pomeni, da bo Slovenija so-vodila tudi konferenco o prihodnosti Evrope in to je v tem času velika odgovornost, glede na to, da naj bi se zaključki sprejemali že v začetku prihodnjega leta, se pravi, prej kot čez eno leto praktično ali pa natančno čez eno leto,” je povedal predsednik vlade. Poudaril je, da to pomeni, da naj bi večino dela opravili v času slovenskega predsedstva, kar je velikansko dodatno breme za Slovenijo in tudi velika odgovornost “in smo se morali dodatno organizirati za to razpravo in odločili smo se, da bomo ta izziv vzeli resno.” Kot je dejal premier tega ne bomo vzeli kot nek tehnični izziv, kjer organiziraš tiste sestanke, ki jih moraš, pišeš zapisnike in čakaš, da bo pol leta minilo, “ampak bomo skušali najprej prostor te konference dejansko odpreti za vse ideje, ki krožijo po Evropi o tem, kakšna naj bi bila naša skupna prihodnost, brez tega, da bi katerokoli idejo že v naprej izločili na podlagi takšne ali pa drugačne politične korektnosti ali pa imaginarnega mainstreama.”

“Samo na ta način lahko potem pridemo do nekih zaključkov, ki bodo dejansko vsebovali oceno, pri kateri so dejansko sodelovali vsi. Ne samo uradniki, birokracija ali vladni predstavniki držav članic. Želimo vključiti tudi, razmišljujoči del Evrope, od univerz do think tank-ov, civilne družbe, vse poslanske skupine Evropskega parlamenta in vse tiste, ki imajo kakršnekoli ideje o tem, kaj bi morali postoriti zato, da bo Evropa vse bolj postajala skupni dom vseh Evropejcev,” je povedal predsednik vlade. Kot je poudaril, bo tudi tradicionalno mednarodno srečanje Blejski forum v celoti posvečeno tej nalogi, prav tako pa bomo organizirali tudi vrsto drugih dogodkov, pri katerih bomo to razpravo odprli. “Glede na zasnovo, takšna kot je bila usklajena med Svetom Evropske unije, parlamentom in Evropsko komisijo nekih pričakovanj v smeri, da bi na podlagi zaključkov te konference prišlo do nove pogodbe, do dokumenta, ki bi nadomestil ali pa nadgradil Lizbonsko pogodbo takšnih pričakovanj ni vgrajenih niti v najbolj optimističnih zasnovah tega dokumenta. Čeprav je to, po mojem mnenju, nek cilj, pred katerim enostavno ne bi smeli bežati. Ker določene zadeve je v tej pogodbi verjetno možno nadgraditi, predvsem pa gre tukaj za obsežno sivo polje, sivo cono, vprašanj, ki so na podlagi, tudi na podlagi obstoječi pogodb lahko seveda naslovljena in reševana popolnoma drugače kot pa smo temu priča sedaj. Tako da bomo skušali delati na tem, da bo pač tudi na podlagi našega prispevka in našega dela, predvsem pa našega odprtega pristopa zaključek te konference mogoče bolj obetaven kot pa so bila nekako znižana pričakovanja potem, ko se  evropskim institucijam ni uspelo organizirati za izvedbo konference na podoben način, na kakšnega smo izpeljali zadnjo,” je povedal predsednik vlade.

Premier je zaključil, da glede na to, da gre pri deklaraciji za obdobje do leta 2023, je nekatere cilje in ambicije iz te deklaracije možno jemati kot praktično dejstvo, ker gre za usklajenost s programom sedanjega sklica Evropskega parlamenta in Evropske komisije in govorimo o stvareh, ki se bodo dejansko dogajale, kako se bodo zgodile in kakšen bo končni rezultat je seveda odprto. “Ampak tukaj govorimo o naših ambicijah v okviru nečesa, kar dejansko bo na mizi. Je pa seveda glede na to, da ne gre več za obdobje 18 mesecev, ampak da gre za štiri letno obdobje, praktično možno računati tudi na številne nepričakovane izzive in v tem primeru bo seveda moral ta državni zbor po potrebi to deklaracijo dopolniti ali pa se na kakšen drugačen formalen način soočati s temi izzivi. ”