Ta teden poteka nacionalna preventivna akcija Hitrost, v sredo, 21. aprila 2021, pa bodo policisti nadzor nad prehitrimi vozniki še nekoliko okrepili, saj bo ta dan v več državah Evropske unije potekal maraton nadzora hitrosti, ki se mu bo priključila tudi slovenska Policija. Maraton nadzora hitrosti bo trajal od 6. do 18. ure.

Maraton nadzora hitrosti bo potekal na 589 vnaprej napovedanih lokacijah oziroma relacijah, kjer bo hitrost merilo 208 policistov. Hkrati bodo ostale policijske patrulje v okviru nacionalne preventivne akcije Hitrost, ki poteka cel teden, ob rednem delu prioritetno izvajale nadzor hitrosti, kar pomeni, da vozniki lahko pričakujejo dodatne policijske kontrole tudi na drugih lokacijah.

Preverite, na katerih lokacijah bodo policisti merili hitrost.

Maraton nadzora hitrosti bodo v Sloveniji izvedli sedmo leto zapored. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da policisti na dan nadzora ugotavljajo zelo malo prekoračitev hitrosti, kar je tudi glavni namen akcije. Takrat hitrost prekorači okrog 3,5 % voznikov, medtem ko ob izvajanju rednih kontrol ugotavljajo okrog 8 % prekoračitev.

V letu 2020 je bilo kljub manjšemu obsegu prometa ugotovljenih kar 116.180 kršitev s področja hitrosti, kar je skoraj 2.000 kršitev več kot v letu 2019 (114.225). V letošnjem letu 2021 (do 12. aprila) je bilo takšnih že 37.577 kršitev. Lani je življenje zaradi neprilagojene hitrosti izgubilo 27 oseb, letos do začetka aprila pa že sedem. Mnoga od teh življenj morda ne bi bila izgubljena, če bi le malo popustili stopalko za plin.

Osnovni namen nadzora ni usmerjen v kaznovanje voznikov, temveč v spreminjanje njihovih vozniških navad. Vožnja v skladu s predpisi od voznikov zahteva, da spremljajo prometno signalizacijo in se ravnajo po omejitvah hitrosti, nikakor pa ni namen nadzora, da bi vozniki v pričakovanju kontrol vozili nerazumno počasi in s tem ovirali promet. Od voznikov torej pričakujejo, da poznajo omejitve hitrosti in da jih vseskozi spoštujejo, predvsem pa da takšen vzorec vožnje obdržijo tudi takrat, ko ni nadzorov.

Da bi bile naše ceste bolj varne, moramo za to poskrbeti predvsem vozniki sami. Dosledno moramo spoštovati cestnoprometne predpise ter ohranjati hitrost v dovoljenih mejah, kot to določajo prometna pravila. Z doslednejšim spoštovanjem omejitev hitrosti in ustrezno prilagoditvijo vožnje tako razmeram na cesti kot tudi lastnim vozniškim izkušnjam in sposobnostim bi lahko obvarovali marsikatero življenje, saj stopnja poškodb narašča sorazmerno s hitrostjo. Zatorej previdno in strpno, življenje je bolj dragoceno kot nekaj prihranjenih sekund na cesti.

Vir: Policija

Uredništvo