Bi se v začetku našega pogovora lahko na kratko predstavili, da bodo naši bralci in širša javnost izvedeli nekaj malenkosti o vas?
Sem družinski človek, z ženo Karmen in s hčerkama si ustvarjamo novi dom v Prožinski vasi. Po letih življenja v mestu je to pravi balzam vrniti se na podeželje. Zaposlen sem na Elektru Celje d.d. kot vodja Nadzorništva Lava, naše delo predstavlja vzdrževanje in obnovo distribucijskega omrežja. Poleg službe se dodatno izobražujem na višji strokovni šoli v Ljubljani za poklic inženir elektroenergetike. Aktiven sem tudi v več društvih v občini Štore. V Prostovoljnem gasilskem društvu Prožinska vas, v društvu vinogradnikov Polič Štore, v športno kulturnem društvu Straža in v društvu Vesele nogice iz Laškega. V kolikor mi ostane kaj prostega časa pa rad poprimem za bariton in skupaj s prijatelji narodnozabavne glasbe zaigram kakšno pesem v smislu sprostitve in osebnega zadovoljstva.
Svojo mladost ste preživeli v Šentjurju, najstniška leta pa v Prožinski vasi, kjer stanujete še danes. Kako ste se takrat spopadali s spremembo bivanjskega okolja?
Moram priznati, da ta sprememba name ni vplivala, saj sem ohranil vezi s prijatelji v Šentjurju, ki je relativno blizu. V najstniških letih smo se radi prevažali z raznimi motornimi kolesi, tudi jaz nisem bil izjema, zato sem lahko bil prisoten v Šentjurju in v Štorah. Hkrati pa sem v Prožinski vasi in ostalih zaselkih občine Štore svoje prijateljske vezi razširil in utrdil. V Kompolah smo z bratoma Borovšak ustanovili trio in večkrat tudi javno nastopili ob različnih lokalnih dogodkih. Aktivno pa sem začel svoje delovanje tudi v prej omenjenih društvih.
Kako ste takrat in kako vidite danes razliko o kakovosti bivanja med obema občinama? Torej občino Šentjur in občino Štore.
V takratnem času se spominjam Šentjurja kot mesta, kjer smo se otroci pretežno zbirali na igriščih in skrbeli le za športne aktivnosti. V Občino Štore pa smo se preselili v manjši zaselek Straža, kjer smo se za žogo lahko podili le tedaj, ko smo stricu pomagali pospraviti seno s travnika in je nastal prostor za nogomet, saj igrišča takrat v vasi ni bilo. Danes lahko ponosno povem, da v naši vasi imamo igrišče in sodobna igrala kakor je to stalnica mestnih središč. Kljub temu pa skrbimo za ohranjanje podeželskega duha ne samo v naši vasi, ampak v celotni občini Štore.
Večji del svoje dosedanje poklicne poti ste preživeli v podjetjih, kjer je še kako pomemben tehnološki razvoj. Zato nas zanima kako vi gledate na trenutni »posluh« države za podjetja, ki so vsakodnevno izpostavljena hitremu tehnološkemu napredku?
Nujno je potrebno doseči dogovor med gospodarstveniki in državo saj je gospodarstvo gonilna sila države. Gospodarstva katera sledijo hitrim tehnološkim napredkom potrebujejo za svoje delovanje ugodno okolje in seveda finančna sredstva. Tukaj nastopi država, katera bi morala oblikovati takšno okolje ter poskrbeti za davčno in birokratsko razbremenjevanje. Na takšen način bi lahko dvignili tudi dohodek zaposlenih v gospodarstvu, kateri pa bi posledično lahko več denarja potrošili in zopet se vzpostavi denarni tok pri katerem država pride do davkov, katere potrebuje za delovanje. Delavski razred pa je zadovoljen z višjim dohodkom in posledično višjim življenjskim standardom. Trenutne usmeritve niso najbolj naklonjene gospodarstvu zato upam, da se vzpostavi konstruktivni dialog in se najdejo obojestranske ugodne rešitve.
Ali po vaše država nudi dovolj »supporta« za razvoj takšnih podjetij? Kakšen pa je po vašem prepričanju trenuten »support« vaše občine za takšna podjetja?
Vsaka država si mora želeti podjetja z veliko dodano vrednostjo. Vsekakor še toliko bolj podjetja, ki so izvozno naravnana. Prihajajoči modeli industrije 4.0 nam povedo, da si moramo želeti podjetja, ki so na precej visoki tehnološki ravni, za kar pa bo potrebno še veliko investicijskih procesov tako v razvoj in spremljanje novih tehnologij, še bolj pa v kadrovske strukture, za kar je pri nas odgovorno ministrstvo za šolstvo. Glede na zadnje dogodke v državi res ne moremo govoriti o kakršnemkoli supportu gospodarstva, lahko bi rekli celo ravno obratno. Kar se tiče pa naše občine, pa sem mnenja, da se o tako pomembnih temah resno nihče ne pogovarja, oziroma vsaj jaz nisem ničesar zasledil. Ne smemo pozabiti, da smo še pred nekaj leti imeli v Štorah srednjo šolo, ki je imela določen potencial in primerne programe. Verjamem, da, če bi danes odgovorne vprašali zakaj se je šola zaprla, bi našteli tisoč in en razlog. Skoraj nikoli pa ne dobimo pravega odgovora, če zastavite eno zelo preprosto vprašanje. Kaj to pomeni za kraj? V tem kontekstu mislim, da tudi občina ni storila za ohranitev srednje šole v Štorah dovolj, oziroma bistveno premalo. Moje mnenje je, da zaprtje vsake dejavnosti, pa naj si bodi šola, gospodarski subjekt ali kakršnakoli druga oblika delovanja, ki vpliva na življenje v občini v pozitivnem smislu, na nek način siromaši kvaliteto življenja v občini. Še vedno trdim, da presneto drži rek: »kjer je volja, tam je pot.«
Trenutno ste zaposleni v Elektru Celje d.d., ki mora prav tako hoditi skupaj z roko v roki s tehnološkim razvojem. Kako se pri vas spopadate s tem izzivom in nam lahko poveste kakšen ima tukaj pogled Mestna občina Celje v primerjavi z občino Štore?
V podjetju je stalnica spremljanje tehnoloških izboljšav v smislu dejavnosti katero opravljamo, zato je tudi nujno izobraževanje in seznanjanje zaposlenih s tega področja. Vedno več sredstev se v našem podjetju namenja obnovi in modernizaciji distribucijskega omrežja, vse z razlogom ponuditi odjemalcem sigurno in kvalitetno oskrbo z električno energijo. Z Mestno občino Celje kakor tudi z občino Štore usklajujemo projekte, katere izvajamo ali pa sodelujemo pri projektih za katere so pobudnice občine. Seveda je Mestna občina Celje večja od občine Štore zato je posledično teh projektov več, sodelovanje pa je zadovoljivo tako v očini Štore kot v občini Celje, potrebno pa je usklajevanje interesov in tako prihaja do realizacije projektov.
Pri svojem delu se velikokrat verjetno srečujete s pojmom »zelena energija«? Kakšen imate pogled na to področje in ali smo v Sloveniji o tej temi dovolj ozaveščeni in se takšne oblike energije tudi poslužujemo?
Res je, da se s pojmom zelene energije srečujem, dnevno saj je v zadnjem času zelo porastla izgradnja malih samooskrbnih fotovoltaičnih naprav katere si večinoma lastniki zgradijo na strehah svojih hiš. Za nas kot posluževalce omrežja je potrebna dodatna previdnost, da pri delu ne prihaja do nesreč. V družbi Elektro Celje imamo hčerinsko podjetje, katerega osnovna dejavnost so obnovljivi viri energije in proizvodnja zelene energije. Sam osebno sem mnenja, da smo Slovenci na tem področju dobro ozaveščeni, zato je tudi opazna rast na področju samooskrbe z zeleno energijo.
Za Štore vemo, da so tudi industrijsko precej obremenjene zato me zanima, kaj bi vi storili, da bi v vaši občini pričeli z večjimi investicijami v »zeleno energijo« in ali je le-te dovolj v vaši občini?
Vsekakor bi to moral biti eden od prednostnih projektov v občini katerega se da sofinancirati s pomočjo subvencij, objektov v lasti občine pa je precej in le-ti imajo možnosti za izgradnje fotovoltaičnih samooskrbnih elektrarn. Potrebe so tudi po energetskih sanacijah objektov in s takšnim ravnanjem prispevamo k manjšemu obremenjevanju okolja. Trenutno je tu čutiti malenkosten zaostanek.
Katere potenciale vidite v občini Štore, ki bi jih bilo potrebno nemudoma realizirati in izpeljati v dobrobit vaših občanov in občank?
Potencialov v občini vidim res veliko. Najprej bi se ustavil pri naši mladini. Če bi lahko zavrteli čas nazaj za kakšne 2 ali 3 desetletji, ko sem tudi jaz bil najstnik potem bi opazili kako močno je bilo zastopanje na raznih športnih področjih. Res je takrat levji delež nosila Železarna Štore, pa vendarle. Občina je danes tista, ki je dolžna ustvariti pogoje za razvoj. Zato je nujno potrebno izgraditi primeren športni objekt, ki bo služil vsem generacijam. Ustvariti pogoje za razvoj drobnega gospodarstva in podjetništva. Tukaj mislim predvsem na infrastrukturo, katera mora omogočati temelj za razvoj gospodarstva (urejene ceste, mostove, itd). Potencial vidim tudi v tem, da predstavimo občino kot možno turistično destinacijo za vse, ki jih zanima zgodovinski razvoj in za tiste, kateri iščejo oddih na turističnih kmetijah stran od mestnega vrveža.
Bližajo se lokalne volitve, ko bodo imeli ljudje možnost izbire razvoja svojega življenja v naslednjih 4-ih letih v lokalnih skupnostih. Zato nas zanima kaj je vas pripeljalo do te odločitve, da ste se odločili kandidirati za župana občine Štore?
Na tem mestu bi želel poudariti, da smo pred štirimi leti imeli samo enega županskega kandidata, prav pa je da imajo občani v takih primerih možnost svobodne izbire med več kandidati. Skupaj s kolegi iz stranke smo pripravili program kateri je osnova za razvoj občine v naslednjih štirih letih. Zajeli smo vse najvažnejše projekte in dodali še nove, jaz pa sem se odločil za kandidaturo, ker mi ni vseeno kakšno občino bomo pustili zanamcem, prav tako pa želim delovati povezovalno in uvesti konstruktivni dialog tako, da bo občankam in občanom v ponos, da so prebivalci občine Štore.
Ker ste aktivni član lokalne skupnosti nas zanima ali je v občini Štore dovolj sodelovanja med Krajevnimi skupnostmi in samo občino?
V Štorah imamo samo eno krajevno skupnost in to je Svetina. Gre za področje, za katerega menim, da ima ogromen turistični potencial. Po moji oceni se je na Svetino in v njen potencial vsem tem času veliko premalo vlagalo. Asfaltiranje ceste med Svetino in Šentrupertom pred dobrim mesecem dni je vsekakor korak v pravo smer, vendar je to še zmeraj veliko premalo. Če je Svetina včasih imela šolo, trgovino, smučišče in še kaj, nam je v vseh teh letih uspelo vse skupaj zapreti. Pa ne želim nikogar obsojati, absolutno ne. Ampak želim samo povedati, da so vlaganja v ta kraj, ki je turistično izredno zanimiv nujno potrebna (naj izpostavim kolesarstvo, pohodništvo, avtodomarje, izreden zgodovinski spomenik »cerkev«, grob Alme Karlin, itd.,…danes ni niti spodobnega stranišča). Seveda smo s sredstvi omejeni, več sredstev bi pomenilo tudi več realiziranih projektov v lokalnih skupnostih. Naloga prihodnjega mandata je zagotoviti dodatna sredstva, prav tako pa z lokalnimi skupnostmi določiti prioritetne projekte in le-te razdeliti na celotno občino.
Ste tudi član gasilskega društva in ker vemo, da velikokrat gasilci dobijo svoj prostor v našem življenju samo ko potrebujemo njihovo pomoč, žal pa se prepogosto pozablja na njih. To je velikokrat tudi praksa v državi. Ali nam lahko poveste kaj bi kot župan storili, da bi se status gasilcev spremenil tako v vaši občini kot na državni ravni?
Status gasilcev je potrebno reševati na državnem nivoju, nato pa te zadeve implementirati tudi na nivo občin. Ne predstavljam pa si življenja v občini ali kraju brez prostovoljnih gasilcev. Vedno so pripravljeni pomagati sočloveku na različne načine, udejstvujejo se tudi na vseh javnih prireditvah in povsod kjer so potrebni. Ob večjih nesrečah pa opravijo ure in ure prostovoljnega dela, da se stanje čimprej normalizira, pri tem pa so nenehno izpostavljeni možnim poškodbam ali celo zastavijo lastna življenja. Poleg vsega pa so to družinski ljudje s svojimi težavami kot vsi drugi, delo pa opravljajo poleg službe. Naloga župana je, da zagotovi sredstva za delovanje prostovoljnih gasilskih društev in opremljenost le teh.
Aktivno sodelujete tudi v društvu Vesele nogice, ki pomaga ljudem z motnjami v razvoju. Kaj vam pomeni pomoč sočloveku?
Skrb za sočloveka je pomembna saj nikdar ne vemo kje, kdaj in kako se lahko nam zgodijo neprijetnosti in takrat postanemo odvisni od pomoči sočloveka. Sam sem starš otroka s posebnimi potrebami kateri potrebuje 24-urno pomoč nekoga vse dni v letu in vem, da ni enostavno. Pomembno je, da imamo institucije in razna društva kot je naše, da si starši teh otrok lahko izmenjujemo mnenja, se bodrimo in medsebojno pomagamo na vseh področjih. Sam sem zelo vesel nasmeha, zadovoljnega izraza katerega si deležen s strani osebe, ki si ji naklonil morda le besedo ali dve vzpodbude, če izpostavim le to. Prav tako pa je naloga teh društev izpostavljanje problematike na tem področju, tudi na nivo državnih institucij, saj kot posamezniki na to nimamo vpliva.
Smo v našem pogovoru morda pozabili izpostaviti kakšen projekt ali del programa, ki ga boste v primeru izvolitve za župana občine Štore realizirali v svojem mandatu?
Potrebno je nadaljevanje že zastavljenih projektov ter dodajanje novih, v okviru finančnih možnosti pa te projekte razporediti enakomerno po vseh zaselkih občine Štore. Biti župan vseh občanov za občane je moj moto.
Naj se vam za konec gospod Simon Kroflič zahvalimo, da ste si vzeli čas in pokramljali z nami in še veliko uspeha tako na poklicni poti, v zasebnem življenju in pri prostovoljnem delu.
M.I.
