Slovenska levica svojo pravico do oblasti že od nekdaj utemeljuje s krvavo revolucijo, v kateri so pobili na desettisoče lastnih bratov in sester. Ta morija, ki so jo začeli izvajati že med vojno, v najtemnejših časih narodove okupacije, je na koncu kot absolutno utemeljila oblast komunistov in njihovih dedičev. In to za večno. Vsaj v njihovih očeh. Demokracija je za komuniste in njihove dediče rakrana, nekaj, kar je treba v temelju izkoristiti in izpriditi za ohranitev svoje oblasti in privilegijev. Potrebno je popolnoma pokvariti in infiltrirati sodišča, policijo, tožilstvo, izobraževalni sistem in medije. Uničiti je treba vsako opozicijo, ki bi lahko ogrozila monopole, pa četudi z lažnimi aferami in režiranimi sodnimi postopki.
A naši moderni komunisti so se naučili, da morajo vseskozi poudarjati stanje sloja prebivalstva, za katerega sicer nikoli niso naredili ničesar, a so na papirju njegovi zagovorniki. To je delavstvo. Slovenska levica, pa naj gre za SD, Levico ali SAB se vseskozi zaklinja, kako se borijo za najrevnejše, najbolj odrinjene, najbolj trpeče in seveda za delavce. A vsakič znova se pokaže, da so pod vladavino levice delavci manj plačani, reveži bolj revni in tisti na socialnem robu odrinjeni v še večje ekstreme eksistence. Politična levica je 20 let obljubljala stanovanja, a ni zgradila ničesar. 20 let je obljubljala ohranitev vrhunskega javnega zdravstva in izničenje čakalnih vrst, pa je bilo leta 2019 zdravstvo na isti točki, kot pred desetletji. Obljubljali so 1000 eurov pokojnin, obljubljali so višje plače, obljubljali obdavčitev kapitala in naredili nič.
Ker obljube levičarji po zgodovinsko preverjenih dejstvih uporabljajo le za blaženje upravičene jeze prebivalcev. Zgražajo se nad svojimi političnimi predhodniki (običajno torej sami nad samo, a le z drugačnim imenom in obrazom) in obljubljajo, kaj vse bo. Levičarji imajo sicer veliko srečo. Na vsake toliko let pride na oblast desna vlada, ki napolni državno blagajno, uredi infrastrukturo, poskrbi za višjo zaposlenost, kar pomeni, da levičarji prevzamejo državo v odlični kondiciji in nato lahko spet leta in leta financirajo svoje pristaše na škodo vseh ostalih.
Najbolj sprevržena stranka SD
Zagotovo najbolj sprevržena v tem smislu pa je stranka Socialnih demokratov. Stranka, ki jo izjemno skrbi za uboge, na svoje čelo pa postavi bruseljsko milijonarko. Stranka, ki ima po vseh modernih standardih za milijone eurov nezakonitega premoženja v nepremičninah. Stranka, ki ima najbogatejšega poslanca (Matjaž Han), stranka, katere člani, mladi in stari, so tipični kaviar komunisti. Mastijo se na plečih države, njihovi botri pa na državnih poslih, ki jih dobijo prek političnih povezav. Takšnih komunistov ne bi volil nihče, ki dejansko veruje v ideologijo komunizma in socializma.
Najhujši so mediji
Še hujši pa so mediji. Med njimi zagotovo prednjači tednik Mladina, ki se je sporno financiral prek preplačanih žilnih opornic. Tednik, ki je bojda najbolj radikalno komunističen, v resnici pa čisti pamflet globoke države in njenih gospodarskih omrežij. Ta tednik, v katerem kolumnisti opevajo socialistične ekonomske modele in komunistično egalitarnost, nam sedaj kot odrešenika ponuja Roberta Goloba. Človeka, ki je do nedavnega služil pol milijona evrov na leto v državnem podjetju! Človeka, ki je do nedavnega hvalil trenutno vlado, zdaj, ko mu je pretekel mandat, pa skače po državi in pripoveduje bajke o fašizmu.
Takšne dvoličneže imamo na levici. Bogataše, razvajene smrkavce in na splošno ljudi, ki so brezbrižni do revščine in bolečine ponižanih in razžaljenih, če ti niso ključni za njihovo oblast. Volitve bodo ključne. Bodo ključni pokazatelj, ali smo se Slovenci po 80 letih pripravljeni otresti možganske poškodbe naroda, ki se ji reče komunizem.
Aleksander Rant
Članek prvotno objavljen na Nova24TV – tukaj.
