Vrhovno sodišče se je ob prvih dvomih v primeru izobrazbe in pravosodnega izpita Branka Masleše odzvalo z grožnjami, da bo sodnik tožil vse novinarje, ki o tem poročajo, v nadaljevanju pa so še prejudicirali izid tožbe. V nadaljevanju je Vrhovno sodišče pod vodstvom Damijana Florjančiča sklenilo, da se na ta poročanja ne bo več odzivalo, hkrati pa sodišče obžaluje, da je na to temo razpravljal Odbor za pravosodje v Državnem zboru. “Ni nobenih pravnih podlag za tako naročilo vrhovnemu sodišču niti njegovemu predsedniku,” je komentiral zahtevo po analizi izpolnjevanja pogojev za nastop sodniškega mandata in dodal, da tudi ne vidijo nobene pristojnosti, ki bi dajala državnemu zboru podlago za takšno zahtevo. Tako vse bolj kaže, da se v Sloveniji s to temo ne želi nihče od pristojnih dejansko ukvarjati, s tem pa krhajo tudi ugled slovenskega sodnega sistema.
Odbor za pravosodje je konec januarja sicer obravnaval omenjeno tematiko, vendar se je izkazalo da niti zakon o sodniški službi niti zakon o sodnem svetu ne predvidevata položaja, v kakršnem smo se znašli, poleg tega posledično ne predvideva načina njegove rešitve. Ob tem je predsednik sodnega sveta Vladimir Horvat povedal, da je problematika bolj zapletena, kot je videti na prvi pogled. Sam je prepričan, da bi moral biti v zakonodaji člen, ki bi sodnemu svetu omogočal obravnavo takšnih primerov oziroma preverjanje kvalifikacije sodnikov. Po besedah Horvata tako sodni svet ni našel pooblastil glede te teme, zato se o njen tudi ni mogel izreči. “Gotovo pa bi predsednik vrhovnega sodišča Damijan Florjančič lahko pokazal več odločnosti in Maslešo pozval, naj dokumente nemudoma predloži,” je na seji izpostavil vrhovni sodnik Jan Zobec. Sedaj se je odzval tudi Damijan Florjančič, ki je povedal, da se sodišče ograjuje od te izjave Jana Zobca.
Po mnenju Florjančiča namreč Vrhovno sodišče nima razloga za dodatno preverjanje izpolnjevanja pogojev za sodniško funkcijo v primeru Branka Masleše. Prepričan je tudi, da zato ne obstajajo nobene pravne podlage, ki bi to omogočale Vrhovnemu sodišču in predsedniku. Florjančič je še prepričan, da tudi državni zbor nima pristojnosti, da bi takšna dejanja nalagal sodišču. “V prihodnje se ne bomo odzivali na sporočila zaradi tovrstne problematike. Sodnik je sam predložil dokazila,” je pojasnil predsednik vrhovnega sodišča.
“Jasno so bile razmejene te pristojnosti med ministrstvom, pristojnim za pravosodje, Sodnim svetom in državnim zborom, ki je opravil najpomembnejši akt – izvolitev konkretnega sodnika v trajno sodniško funkcijo. Zato tudi v primeru sodnika Masleše ne vidimo nobenih utemeljenih razlogov za preverjanje izpolnjevanja pogojev za zasedbo tega konkretnega sodniškega mesta, ker je bila to naloga navedenih organov,” je pojasnil Florjančič, ki se je tako otresel odgovornosti, v nezmotljivost drugih organov pa očitno tudi ni podvomil.
Na odgovor predsednika Vrhovnega sodišča se je odzval tudi Blaž Pavlin, predsednik Odbora za pravosodje, ki je mnenja, da so v primeru Branka Masleše obstajali dvomi, ki so negativno vplivali na ugled sodnika in sodstva, kar je ugotovil Sodni svet. “Slednji je poudaril tudi načelo transparentnosti delovanja sodstva ter upravičenost zainteresirane javnosti do vseh pomembnih informacij o dejstvih, ki se nanašajo na opravljanje sodniške funkcije. Sklep odbora za pravosodje zasleduje prav te cilje in je usmerjen k razjasnitvi nejasnosti in povečanju ravni zaupanja javnosti v sodno vejo oblasti,” so njegove besede posredovali za Nova24TV z NSi.
Celoten članek si lahko preberete tukaj.
Vir: Nova24TV
