K pogovoru smo v uredništvu tokrat povabili državno sekretarko v kabinetu predsednika vlade Janeza Janše gospo Jelko Godec. Z Jelko Godec smo se pogovarjali o poteku dela v zadnjih dveh letih, ko je delo vlade zaznamoval boj z epidemijo, ostalih projektih, ki jih je v tem času izpeljala trenutna vlada in viziji za naslednja 4 leta.
Uredništvo: Gospa Godec, na začetku nas zanima kako ste vi preživeli zadnji dve leti in kako vidite življenje tako krajank in krajanov, kot tudi ostalih prebivalcev Slovenije v tem obdobju? Verjetno je gleda na leta 2018 -2020, ko ste zasedali položaj poslanke bilo kar nekaj sprememb na tem področju, v kar nas je prisilila epidemija?
Prvi del mojega drugega mandata poslanke, ki sem ga začela leta 2018 je potekalo turbulentno v smislu političnih odločitev, nejasnosti glede neoperativne vlade Marjana Šarca. Ko je v februarju 2020 Marjan Šarec odstopil tik pred napovedjo epidemije Covid-19 smo vedeli, da nas čakajo težki časi. Pred nami je bilo širjenje takrat neznanega in, kot smo videli v Italiji, smrtonosnega koronavirusa Covid-19. Sedanja vlada se je izzivov, ki so bili pred njo lotila z vso resnostjo in odgovornostjo. Osebno sem na prošnjo takratnega ministra za zdravje g. Gantarja pomagala na Ministrstvu za zdravje. Od aprila 2020 sem na povabilo predsednika vlade Janeza Janše postala državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade za področje zdravstva. Epidemija je spremenila življenje vsakemu izmed nas. Vsi smo in še doživljamo posebno situacijo v kateri smo se znašli. Ob epidemiji je vlada uspešno izvedla predsedovanje Svetu EU ter sprejela in v sprejem v Državni zbor predlagala kar nekaj zakonov, ki omogočajo enakomeren razvoj Slovenije.
Uredništvo: Ker ste kot državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade zadolženi za področje zdravja nas zanima kako ocenjujete boj z epidemijo v zdravstvenih ustanovah, varstvenih ustanovah ter angažiranost vsega zdravstvenega osebja?
Slovensko zdravstvo je desetletja stagniralo v smislu napredka na področju kadrov, investicij v obnovo bolnišnic in investicij v opremo. Ta manko se je pokazal in se kaže cel čas epidemije. Že ob manjšem povečanju okuženih in hospitaliziranih bolnikih s covid boleznijo je prišlo do mini kolapsa zdravstva. Primanjkovalo je prostora in kadrov. V Sloveniji nimamo negovalne bolnišnice, ki bi prevzela ta del oskrbe. Zato je bilo potrebno kar veliko hitrih in včasih improviziranih odločitev.
Prišlo je do pomanjkanja osebja, ki bi skrbelo za bolnike. Zapirali so se ostali oddelki, odpovedovali so se ostali ne nujni programi, da je lahko osebje oskrbovalo bolnike s covidom. S tem so se podaljšale čakalne dobe na ostalih programih. Tudi zato je zame še posebej neodgovorno ravnanje tistih, ki niso spoštovali ukrepov, ki so se dobesedno norčevali iz covid bolezni ali je niso niti priznavali.
Zdravstveno osebje je tukaj odigralo ključno vlogo. Vsa zahvala in poklon gre vsem v zdravstvu, ki so se in se še že dve leti razdajajo, delajo noč in dan in so na robu zmogljivosti. Zahvala je najmanj kar lahko izrečemo.
Uredništvo: Kašno podporo je po vaše pri vsem tem vlada nudila tako ustanovam kot zdravstvenemu osebju oziroma vsem zaposlenim v zdravstvu?
Kot sem dejala, je nevlaganje v kadre, opremo in stavbe bolnišnic pokazalo realno sliko v prvem večjem valu hospitaliziranih s covidno boleznijo. Vlada je poskušala na več načinov pomagati bolnišnicam in zaposlenim.
UKC Ljubljana je uspel s pomočjo Vlade RS v novembru dograditi prostore diagnostično-terapevtskega servisa (DTS). Tako so odprli dodatne prostore za zdravljenje do 300 bolnikov, okuženih s covid-19. Pri tem naj povem, da so temeljni kamen objekta DTS postavili že leta 2007 in do 2020 niso uspeli končati z gradnjo.
Preko protikorinskih zakonov se je namenilo sredstva za vse tiste, ki so delali dodatno na covid oddelkih ali so bili premeščeni na covid oddelke. Spodbudili smo tiste, ki so se odločili za specializacije iz družinske medicine. Sprejet je bil Zakon o investicijah v slovensko zdravstvo v letih 2021 – 2031, ki za izvajanje investicij namenja v proračunu Republike Slovenije skupno 2.093 milijonov evrov. Pri tem za univerzitetna klinična centra Ljubljana in Maribor namenja 763 milijonov evrov, splošne bolnišnice, negovalne bolnišnice in negovalne domove 557 milijonov evrov, specialne bolnišnice 214 milijonov evrov, psihiatrične bolnišnice 50 milijonov evrov, porodnišnice 26 milijonov evrov, zdravstveno dejavnost na primarni ravni 200 milijonov evrov, visokošolske zavode za enoviti magistrski študijski program medicine, dentalne medicine in farmacije ter pripadajoče študijske in raziskovalne dejavnosti 200 milijonov evrov, ter za srednje šole, višje strokovne šole in visokošolske zavode s področja zdravstva, ki niso navedeni v prejšnji točki, v višini 50 milijonov evrov.
Ne samo v bolnišnicah, tudi v socialno varstvenih zavodih se je zgodilo podobno. Z razpisom Ministrstva za delo se bo gradilo več domov za starejše, povečale se bodo razpoložljivost kapacitet v institucionalnem varstvu starejših. Zagotovljeno je 93 milijonov evrov za institucionalno varstvo, 42 milijonov evrov za dnevne centre, začasne namestitve, energetsko sanacijo in deinstitucionalizacijo, 87 milijonov evrov za socialno varstvo in 1285 novih nastanitvenih mest v domovih za starejše s koncesijo.
Uredništvo: Vlada je v tem času sprejela tudi deset protikoronskih paketov, kjer je zajela tako rekoč vse prebivalce Slovenije. Vendar nas vseeno zanima ali nam lahko poveste kateri ukrep je bil po vaše tisti, ki je največ pomenil ljudem in so se ga lahko v teh časih najbolj razveselili?
Vsak protikoronski zakon je prinesel določene ukrepe, ki so pomagali posameznim družbenim skupinam. Mislim, da so bili zelo smiselni ukrepi, ki so ohranili delovna mesta in gospodarstvu omogočili hitro okrevanje. Tako je danes Slovenija druga na lestvici OECD po gospodarskem odzivu na epidemijo, deveta na svetu po trajnostnem razvoju, dosega najnižjo stopnjo brezposelnosti in je v drugem četrtletju 2021 z najvišjo rastjo stopnje zaposlenosti v Evropski uniji.
Ljudje cenijo, da vlada ni pozabila na stiske posameznih družbenih skupin. Dobili smo veliko zahval in pohval, da so bili izdani turistični boni, ki so prenekaterim omogočili, da so po dolgem času odšli na morje, v toplice ali obiskali kakšen turistični kraj. Prezrti niso bili solidarnostni dodatki za upokojence, študente, nadomestila za čas karantene, nadomestilo za izpad dohodka zaradi bolezni, in še bi lahko naštevala.
Uredništvo: V času vlade Janeza Janše je epidemija zaznamovala velik del vsakodnevnih aktivnosti, vendar je vlada sprejemala tudi druge pomembne odločitve. Zanima nas bi morda lahko izpostavili pet projektov, ki jih je vlada v tem času sprejela in so pomembni tako za Slovenijo v državnem kot v evropskem merilu?
Slovenija je kot predsedujoča država sveta EU pomembno prispevala k krepitvi odpornosti EU na prihodnje zdravstvene krize, naravne nesreče, kibernetske napade in druge grožnje, ki pretijo EU. Pospešila je okrevanje EU po pandemiji covida-19, pomemben preboj pa je naredila tudi na področju digitalizacije. Finančni ministri so potrdili 22 nacionalnih načrtov za okrevanje in odpornost. Skupna vrednost do zdaj potrjenih načrtov je 291 milijard evrov nepovratnih sredstev in 154 milijard evrov posojil.
20Foto: Osebni arhiv (Jelka Godec)V okviru večletnega finančnega okvira in svežnja za okrevanje, ki je eden najpomembnejših dokumentov, ki jih je EU kadarkoli sprejemala in je vsota daleč največja v zgodovin EU, je sedanja vlada izpogajala daleč največ evropskih investicijskih sredstev, ki smo jih kadarkoli v zgodovini imeli za neko časovno obdobje. Ta znašajo dobrih 12 milijard evrov. Sredstva bodo namenjena za investicije v zdravstvu, dolgotrajni oskrbi, področju izobraževanja in športa in za okrevanje gospodarstva.
Da bo črpanje čim bolj uspešno je potrebno odpraviti birokratske ovire. Državni Zbor je na predlog vlade že sprejel prvi paket predlogov za debirokratizacijo in deregulacijo za odpravo ovir na gospodarskem, okoljskem in davčnem področju.
Na predlog vlade je bil sprejet zakon o dolgotrajni oskrbi, ki so ga prejšnje vlade pripravljale več kot deset let. Zakon omogoča ureditev institucionalnega varstva, oskrbo na domu, oskrbovalca na domu ali denarno nadomestilo in ostalo.
Prvič po več letih se je poskrbelo tudi za usklajevanje pokojnin. Preko davčne zakonodaje se je predlagalo razbremenitev plač in s tem višje neto plače za vse, vendar je žal koalicija KUL zaustavila sprejem zakona v DZ.
Uredništvo: Po našem mnenju je eden od velikih projektov, ki ga je predlagala vlada v Državnem zboru Republike Slovenije a ni prišlo do realizacije, tudi sprememba Zakona o dohodnini. S temi spremembami bi ljudje prišli do višjih neto plač. Kako vi gledate na to potezo, da so v levici nasprotovali tem spremembam in s tem posledično višjim plačam zaposlenih?
Poteza je nerazumljiva in v nasprotju z logiko Levice, da se zagotovi večja blaginja za vse. Očitno je, da je Levica v sodelovanju s sindikati, ki so prav tako nasprotovali zakonu, zabredla v kontradiktornost sama s seboj. Na eni strani zavzemanje za višje plače in na drugi strani nasprotovanje zakonu, ki prinaša višje plače.
Prejšnji teden je Levica napovedala umik zahteve za posvetovalni referendum o zakonu. Z vložitvijo zahteve je zamaknila sprejem zakona in tako škodovala državljanom. Če bi resno mislili, da je zakon škodljiv, ne bi umaknili zahteve za referendum.
Opisano dejanje je dokaz, da Levica in ostale stranke KUL nimajo vsebinskih in s tem programskih smernic ter, da gre le za boj za oblast.
Uredništvo: Vemo, da v zadnjih dveh letih niste bili več poslanka ampak nas na tem mestu, ko smo že ravno pri Državnem zboru Republike Slovenije in odločanju poslancev zanima kako gledate na spremembe Zakona o javnem naročanju? Vemo, da so tudi tukaj poslanci levice nasprotovali spremembam, ki predvidevajo uvedbo referenčnih cen, ki bodo pripomogle k anomalijam o bistvenih preplačilih medicinskega materiala?
Spremembe zakona o javnem naročanju za področje zdravstva so bile predstavljene tako ministru Gantarju kot sedanjemu ministru. Ustanovljena je bila celo delovna skupina za oblikovanje sprememb zakona, ki pa je žal zaradi notranjih nesoglasij klavrno končala. Smo pa v okviru SDS in poslanske skupine zakon predstavili koaliciji, ki je kasneje zakon s podpisi SNS vložila v proceduro Državnega zbora. Žal se je zaradi procedure sprejem zavlekel in je bil zakon sprejet šele v januarju tega leta. Zakon sledi ideji referenčnih cen, ki se določijo na podlagi primerljivih cen na trgu EU, in ki je bila sprejeta na dveh preiskovalnih komisijah DZ. Sedaj je potrebna implementacija zakona in kasneje trdo delo na tem področju.
Samo nasprotovanje poslanskih skupin omenjenemu zakonu je še en dokaz več, da lobiji delujejo in da ne želijo, da se zadeve v nabavah spremenijo, saj se iz teh nabav črpa tudi denar za postranske zadeve.
Uredništvo: V nadaljevanju našega pogovora vas prosim, če našim bralcem predstavite še pet ključnih projektov za lokalno okolje, ki jih je trenutna vlada realizirala v teh dveh letih delovanja?
Država je v lokalnem okolju, če sem omejena na občino Šentjur, financirala ali sofinancirala več deset projektov, ki so že več let čakali na realizacijo. Ključni projekti so na področju šolstva, dolgotrajne oskrbe in cestne infrastrukture: Ureditev regionalne ceste Dole – Šentjur s krožiščem pri OŠ F. Malgaja, vrednost projekta: 1.365.664 EUR; Izgradnja pločnika ob cesti Dole – Šentjur, vrednost: 473.000 EUR; Rekonstrukcija regionalne ceste I. – IV. faze Dole-Ponikva-Loče, vrednost: 5.200.000 EUR; Novogradnja podružnične osnovne šole Kalobje, ocenjena vrednost: 2.490.000 EUR; Rekonstrukcija objekta Osnovne šole Slivnica, vrednost: 827.000 EU; Rekonstrukcija ceste Žiče – Dramlje, od Kartuzije do Straže na Gori, vrednost projekta: 2.653.526 EUR; Komunalno opremljanje industrijske cone Šentjur jug – 3, vrednost projekta: 3.898.289 EUR; v nadaljevanju ureditev kolesarskih poti Celje- Štore -Šentjur -Šmarje pri Jelšah. Tukaj je sanacija plazov, obnova kulturnih zgradb, planinskega doma na Resevni, itd.
Uredništvo: Ali bi lahko kot ključen projekt, ki ga je trenutna vlada realizirala v lokalnem okolju izpostavili gradnjo nove POŠ na Kalobju? Ali je za vas kateri od projektov še bolj pomemben?
Vsak projekt, še tako majhen, ki pripomore k izboljšanju kakovosti življenja na podeželju, je pomemben. Država je razvita le toliko, kolikor je razvito njeno podeželje. Je pa res, da sem posebej vesela projekta novogradnje POŠ Kalobje in del na cestni infrastrukturi v centru Šentjurja, Straži na gori in na cesti Dole-Ponikva-Loče. Gre za infrastrukturne projekte, ki so jih prejšnje vlade obljubljale več kot deset let. Enako velja za POŠ Kalobje, ki je bila vključena v predvolilnih obljubah sedanjega župana Šentjurja v letu 2010 in 2014, potem pa je izginila iz prioritetnih projektov.
Uredništvo: Stranka SDS vas je evidentirala za vaš tretji mandat za poslanko državnega zbora. Na tem mestu nas zanima kaj je po vaše ključni projekt, ki ste ga kot poslanka v zadnjem mandatu in pol realizirali in kateri je tisti projekt, ki mu boste v primeru izvolitve namenili prvemu pozornost?
Trenutno sem evidentirana in še ne potrjena kandidatka za poslanko na državnozborskih volitvah. V iztekajočem mandatu je bilo kar nekaj projektov oziroma izvedenih nalog, ki se v večini javno ne opazijo. Vseeno pa so prispevale k spremembam v zdravstvu, investicijah v lokalno okolje in nekaj tudi na samem lokalnem okolju, kjer delujem tudi kot svetnica v občinskem svetu občine Šentjur. Posebej posameznih projektov ne bi izpostavljala. Ključno zame je, da je država prepoznala potrebo po investicijah v naši občini.
Ob morebitni izvolitvi je pred mano kar nekaj projektov za katere je potrebno timsko delo in niso odvisni le od mojega mandata. Vsekakor je potrebno nadaljevanje aktivnosti za izgradnjo policijske postaje in gasilskega doma v Šentjurju kot državnega projekta vzpostavitve centra za reševanje v Šentjurju. Prav tako je nujno nadaljevanje aktivnosti za čimprejšnjo realizacijo projekta navezovalne ceste, izgradnja POŠ Kalobje, kolesarskih poti, železniške postaje na Ponikvi. Verjamem, da se bo kakšen projekt pojavil tudi med samim mandatom.
Uredništvo: Trenutno imamo kar nekaj poslancev iz našega okolja pa vendar, če pustimo vlado ob strani je v Državnem zboru RS bolj malo slišati o projektih, ki si jih želijo ti poslanci. Kako vi kot poslanka gledate na to in ali se vam zdi, da so trenutni lokalni poslanci dovolj glasni in nenazadnje, ker vlada »deli« denar ali dovolj »pritiskajo« na vlado za svoje projekte?
Projekti so skupni in tukaj ne bi govorila o projektih posameznika. Prav tako ne bi govorili o »pritiskih« na vlado, ker je to nedopustno. Menim, da vlada sama dovolj dobro prepoznava potrebe lokalnih okolji, nenazadnje je zvišala povprečnine občinam, sprejet je bil zakon za razbremenitev občin, omogoča se aktivno črpanje evropskih sredstev, in tako naprej. Pričakovala bi pa večjo aktivnost lokalne samouprave in kooperativnost med njo in državnimi institucijami.
Uredništvo: Za konec nas še zanima s kakšnim motom se boste podali v volilno kampanjo in kaj vas bo vodilo skozi njo?
Vodi me razvoj Slovenije. Kot sem že omenila, potrebujemo večjo decentralizacijo in razvoj podeželja. Že samo v našem lokalnem okolju je ogromno možnosti za turizem, podjetništvo, razvoj infrastrukture, kulturne dejavnosti in tako naprej. Na državni ravni pa še vedno ostajajo nepopolnosti v zdravstvu, šolstvu, pokojninskem sistemu, ter drugje, ki jih moramo nasloviti. Žene me želja, da odpravimo pomanjkljivosti in državljanom v zameno za podporo vrnemo napredno, razvito in uspešno državo.
Gospa Jelka Godec, naj se vam zahvalimo za sodelovanje v intervjuju in vam želimo veliko uspeha v volilni kampanji, nato pa tudi na poslovni poti in zasebnem življenju.
Uredništvo
